Izidor Čebron, borec 1. prekomorske brigade, je dopolnil 95 let
Pred dnevi je 95. rojstni dan praznoval Izidor Čebron, ki je eden izmed zadnjih še živečih borcev 1. Prekomorske brigade.
NOVA GORICA > Izidor Čebron, za prijatelje Dori, je v Italijo prišel iz rodne Vipavske doline vasi Preserje v delovni bataljon (battaglione speciale), nakar je kot mlad, še ne 18-letni fant dočakal kapitulacijo Italije. Nič ni okleval, pristopil je v zbirni center v Bariju in na jugu Italije pristopil k Titovim partizanom.
Prva Prekomorska brigada je bila ustanovljena 20. oktobra 1943. Taboriščniki so bili novembra istega leta preseljeni v partizansko taborišče v Gravini, ki je imelo lastno poveljstvo in stražo, bilo pa je zbirna točka za jugoslovanske prekomorce, ki so semkaj prihajali v nadaljnjem letu.
Zavezniška vojska jo je 7. decembra 1943 premestila na dalmatinske otoke Korčula. Tu se je iz nje razvila še 2. prekomorska brigada, ki je štela 1150 mož in štiri bataljone ter je bila nastanjena na Hvaru in Braču; preostanek prve je bil s tremi bataljoni in 1086 borci na Korčuli. Obe sta bili del obrambne linije srednjedalmatinskih otokov pod vodstvom 26. divizije NOVJ. Nemška vojska je izvedla desant na Korčulo s Pelješca ter se med 22. in 24. decembrom zapletla v spopade, zaradi katerih je 1. brigada utrpela 300 mrtvih in ranjenih, skupaj z partizani Obrane Korčula je padlo takrat skupno 450 borcev, posledično se je umaknila na Vis in bila z 2. brigado združena ponovno v eno. Ta se je januarja 1944 izkrcala pri Pakoštanih in se premaknila v Drvar ter bila razvrščena, nekatere borce so priključili drugim enotam, 3. Krajiški, 6. Lički, nekaj je ostalo v tehničnih enotah pri VŠ, nekaj v zaščitni enoti VŠ, nekaj pa se jih je priključilo 13. Proleterski - Rade Končar, v katero so priključili tudi Čebrona.
V partizanih je prepešačil Bosno in Hercegovino, Srbijo po dolgem in počez. V času partizanov, se spominja, skoraj leto dni ni ne videl ne jedel kruha. Sodeloval je pri osvoboditvi kar nekaj srbskih mest, bil je zraven pri osvoboditvi Beograda, preživel celotno Sremsko fronto, nato pri osvoboditvi Zagreba, kjer je dočakal svobodo. Njegova enota je po svobodi bila premeščena v Novi Sad v kasarno Petrovaradin. Od tam se je vrnil v civilno življenje v svojo Vipavsko dolino in služboval v Novi Gorici do upokojitve, si kupil malo hišico v Vrtovinu in danes živi v stanovanju v Novi Gorici. FP