Zakaj imajo Vipavci dolge vratove
Eni imajo “žleht” ženske, drugi pa dolge vratove. Vsem pa je skupna ljubezen do vina in burje. Zato so se člani Razvojnega društva Pliska odločili, da pogledajo, kako se stvarem streže pri sosedih.
PLISKOVICA, VIPAVA > Vipavci vedo povedati, da pri hiši ne rabiš psa, če imaš Kraševko. Kraševci pa, da imajo Vipavci dolge vratove zato, ker kukajo čez hrib, kako se reže pršut.
Člani Razvojnega društva Pliska so potisnili šalo na stran in se odpravili prav k bližnjim sosedom.
Tovrsten obisk ni prvi. “Ni nam treba na drugi konec sveta, da bi se kaj naučili. Predvsem se želimo iz primerov dobre prakse naučiti in dobiti ideje, ki bi jih lahko prenesli v svoj prostor,” pove predsednica društva Ivica Žerjal in doda: “Se pa vedno osredotočamo na vinorodne okoliše. Tako smo se že izobraževali v Goriških brdih, v slovenskem zamejstvu in v Istri.”
Najprej so si ogledali Vipavo in vipavsko vinoteko, kjer lahko obiskovalci izbirajo med 160 vini. Kaj takega na Krasu, žal, še ni, saj se pridelovalci premalo povezujemo, so razpravljali Pliskovljani.
Obisk se je nadaljeval v oljčnem nasadu družine Bojanc. Njeni člani so bili leta 2001 prvi, ki so tu posadili oljke. Danes imajo 400 dreves, poleg olja in vloženih oljk pa izdelujejo še liker. Pliskovljani pa so lahko preizkusili tudi posebno marmelado iz oljk.
Pohod se je nadaljeval na Planino, kjer je Zmago Petrič predstavil svoja vina Guerila. “Guerila zato, ker se kmetje vsak dan borimo za obstoj in preživetje,” pojasni Petrič, ki prav zdaj pridobiva certifikat za biodinamično pridelavo vina.
Ekskurzija se je končala na družinski turistični kmetiji Arkade v Črničah, kjer družina Cigoj že več kot dvajset let vztrajno širi in dopolnjuje svojo dejavnost.
Kmetija temelji na skoraj popolni samooskrbi, nudijo prenočišča, na šestih hektarih vinogradov pa pridelujejo tipične sorte.
PETRA MEZINEC
