Zakaj kupovati tuje, če že imamo doma
Kmetje in pridelovalci iz Vipavske doline bi bili bistveno bolj uspešni, če bi bila odkup in prodaja bolje organizirana. Sedaj so namreč prepuščeni lastni iznajdljivosti. Samooskrbo skuša spodbuditi RRA severne Primorske v okviru projekta Agronet, ki bi povezal pet držav.
ŠEMPETER> V Volčji Dragi pa nameravajo zgraditi oskrbovalni center.
Čezmejni projekt Agronet sicer sega daleč čez območje Vipavske doline oziroma Goriške, saj naj bi na področju prehrane in prehranskih verig znova tesneje povezal partnerje iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Albanije in Italije. Oblikovali naj bi logistično distribucijo in storitvene mreže v živilsko predelovalni verigi oziroma povezali vse, ki so vanjo vključeni - od kmetov in predelovalcev do podjetij, logističnih in distribucijskih centrov. Končni cilj je povečati samooskrbo s hrano.
Kmetje se morajo znajti sami
“Gre za oživitev starih poti in večjo pridelavo kmetijskih pridelkov. Sodelujoče države v projektu so bile vedno povezane med seboj in to bolj, kot so trenutno, kajti te tradicionalne povezovalne poti so se pretrgale,” pravi direktor Regijske razvojne agencije (RRA) Severne Primorske Črtomir Špacapan.
Črtomir Špacapan: “Absurdno je, da, recimo, česen in čebulo uvažamo s Kitajske, čeprav bi ju lahko pridelali doma.”
Vse bolj ali manj tarejo podobne težave, saj se kmetijska pridelava zmanjšuje, večino hrane se uvaža. Tudi na Goriškem oziroma v Vipavski dolini, ki je znana po kakovostnih pridelkih. Po mnenju Ivana Kodriča s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica se to dogaja tudi zato, ker ni organiziranega odkupa in prodaje. V Vipavski dolini, na primer, ni domačega podjetja, ki bi to počelo. Agrogorica tega že dolgo ne počne, prostore v Šempetru je prevzel španski distributer, ki je očitno prepoznal priložnost, težave ima Kmetijska zadruga Vipava.
Marsikdo je že opustil kmetovanje, tisti kmetje, ki še vztrajajo, pa povsem upravičeno tarnajo, da so prepuščeni samim sebi. Vsak se mora znajti, kot ve in zna, pridelke večinoma prodajajo sami, zaradi nižjih količin pa dosegajo nižje cene. Prav ustrezna logistika in distribucija bi kmetom bistveno olajšala prodajo in dobavo večjim ponudnikom.
Oskrbovalni center
Rokave pa sedaj že vihajo v občini Renče-Vogrsko. V Volčji Dragi načrtujejo zgraditi oskrbovalni center, ki bi odpravil dva problema. “Eden je dnevna oskrba ljudi, drugi pa je razvoj lokalnega kmetijstva,” pojasnjuje župan Aleš Bucik. Na območju občine je svoj čas večina ljudi, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, tudi “popoldanskim”, imela višek pridelkov. “V preteklosti so jih prodajali podjetju Agrogorica, ki je oskrbovalo markete po vsej Sloveniji. Danes teh odkupnih postaj ni več, zaradi česar tudi želja ljudi po obdelovanju kmetijskih površin upada,” ugotavlja.
V 4000 kvadratnih metrov velikem oskrbovalnem centru poleg manjše odkupne postaje načrtujejo še hladilnico oziroma zorilnica, tržnica lokalnih produktov, market, lahko še pošta, banka... “Razvojni svet občine je projekt potrdil, aprila ga bomo dali v javno obravnavo. Občina že ima dva hektarja zazidljivih zemljišč, računamo tudi na denar EU,” pravi Bucik. Občina bo za gradnjo iskala investitorje, center pa naj bi gradila prihodnje leto. MITJA MARUSSIG