Zamejci bi se poslovili od hranilnice Vipava

TRST>“Končne odločitve še ni, pomembno pa je vprašanje, ali si v določenih krogih dobrodošel ali pa nisi. Glede na dogajanje vse kaže, da nismo,” pravi prvi mož te banke Sergio Stancich. Za nakup Vipavske hranilnice se je pozno sinoči odločil tudi vipavski občinski svet.

Med prispelimi ponudbami je KZ Vipava, ki prodaja 56-odstotni delež v vipavski hranilnici, izbrala tisto, ki jo je poslala Občina Vipava. Tak epilog Zadružno kraško banko (ZKB) pomika k odločitvi o tem, ali je še smiselno vztrajali pri lastništvu hranilnice. ZKB, ki ima v lasti desetino vipavske hranilnice, je sprva kazala interes za nakup večinskega deleža, nato pa je interes poleti ugasnil zaradi, kot je ocenil predsednik upravnega odbora te banke Sergio Stancich, “strupenega ozračja, ki trenutno prevladuje na Vipavskem”.

Stancich: naj kupijo še naš delež!

Zdaj bodo svoj položaj znova pretehtali. “Če se bomo odločili za prodajo, bomo delež najprej ponudili notranjim lastnikom. Če interesa ne bo, ga bomo ponudili drugim. Zagotovo pa ne bomo delali špekulacij s ceno. Če so za nakup 56-odstotnega deleža ponudili 1,6 milijona evrov, naj po pošteni ceni kupijo še naših deset odstotkov,” pravi Stancich.

Tudi Boris Peric, predsednik finančne družbe KB 1909, ki ima približno pet odstotkov vipavske hranilnice, ne zavrača možnosti prodaje deleža: “To dolgoročno ni naša strateška naložba. Če bi se ponudila priložnost, bi se odločili za prodajo.”

Stroški veliki, a jih prenesejo

Stancich ocenjuje, da hranilnico čakajo težki časi: “Če bodoči lastniki mislijo, da so jo z nakupom večinskega deleža že rešili vseh težav, se motijo.”

Banke oziroma hranilnice, ki so tako majhne, praviloma nimajo dovolj kapitala, poleg tega morajo izpolnjevati podobne zahteve kot velike banke, to pa za majhne pomeni velike stroške. “Bojim se, da je vipavska hranilnica obsojena na životarjenje, če ne bo dobila lastnika iz kroga stroke,” še napoveduje. Po njegovem mnenju bi lahko bila rešitev v tem, da bi v hranilnico vstopila katera izmed bank, a Stancich ni prepričan, da bi se to kateri splačalo, če bi imela le manjši delež.

Predsednik uprave Hranilnice Vipava Dušan Grlica pravi, da se dodatnega kapitala ne bi branila nobena od bank. “Tudi mi ga bi ga bili veseli, sploh če bi že dobili že prej. A smo zdravi in potrebovali bi ga izključno za razvoj.” Poslovanje vipavske hranilnice je zavidljivo. Lani so imeli najmanj slabitev med vsemi bankami, po obrestni marži so na drugem mestu, po donosu na kapital in na aktivo so med najboljšimi, absolutni dobiček te najmanjše hranilnice pa je zavidljiv. Grlica se strinja, da so stroški problematični, saj so enaki tako za velike kot majhne: “Mi pa kljub majhnosti uspemo preživeti! Stroškom se zoperstavljamo z vitko organizacijo in veliko učinkovitostjo, naš največji kapital pa je, da nam komitenti zaupajo. To je dobro izhodišče za rast.”

SONJA RIBOLICA

Boris Peric: “To dolgoročno ni naša strateška naložba.”