Zamisel o novem Primorju prihaja pozno, a ne prepozno
Ideja vlade o obuditvi dela družbe Primorje je na Ajdovskem naletela na odobravanje s pridihom zdravorazumskega dvoma, saj prihaja pozno. Med resnimi interesenti je lokalni poslovnež Marko Bandelli, koordinator zamisli o slovensko-italijanskem konzorciju, ki bi prevzel enoto ABK, a je vse skupaj še na ravni pogovorov.
AJDOVŠČINA> Ker, razen izjave državnega sekretarja Gašparja Gašparja Mišiča o tem, da bi bilo Primorje vredno obuditi zaradi referenc in inženirskega znanja, z vlade ni prišlo nič uradnega, se v javnosti pojavljajo samo ugibanja, kateri del Primorja bi lahko prevzel vlogo dvigajočega se feniksa.
To bi lahko bila enota Armiranobetonske konstrukcije (ABK). Marko Bandelli, podjetnik iz Vipave, ki se ukvarja z gradbeništvom, je kot koordinator ideje o ustanovitvi slovensko-italijanskega konzorcija, ki bi prevzel ABK, zadevo že predstavil stečajnemu upravitelju.
“Pogovarjamo se tudi na ravni vlade. Za zdaj gre vse v pravo smer. Pogovori potekajo,” je še povedal Bandelli, ki dobro posluje z bližnjo Italijo. Prepričan je, da se je treba v teh časih povezovati in pozabiti na patriotizem, pomembno pa je, da ostanejo delovna mesta in sedež družbe v Sloveniji.
“Konzorcij bi v prvi fazi nekdanji ABK vzel v najem, v primeru prižiga zelene luči za nakup bi pristopila tudi vlada in pomagala s poroštvi,” je še povedal Bandelli.
Uradnih zagotovil vlade še ni
Stečajni upravitelj Rudolf Hramec je bil včeraj bolj zadržan. “Vsekakor me pobuda vlade zelo zanima, saj bi omogočila, da čim bolje unovčimo premoženje. Dogovarjamo se za sestanek z ministrstvom, za zdaj pa na to temo ne morem dati še nobene izjave. Vlada namreč lahko predlaga več variant, vse pa je odvisno od tega, kaj naj bi šlo v to novo Primorje,” je povedal in s tem ugibanja o tem, da naj bi bil prav ABK bodoče novo Primorje, nekoliko ohladil.
“Res je, da se v prvi vrsti tesneje pogovarjam s skupino, zbrano okrog pobude za novo Primorje, a tudi Bandelli je v krogu tistih, na katere resno računamo. Je eden od pobudnikov za reševanje Primorja in če se bo uspel dogovoriti, ga bo tudi občina podprla. Jasno je, da je treba v tem boju združiti moči,“ je povedal ajdovski župan Marjan Poljšak. Čeprav nima od predstavnikov vlade še nobenih zagotovil, je prepričan, da je to možno narediti, tako da resno računa, da se bo iz te zadeve porodilo kaj pozitivnega.
Sindikalisti ne razumejo, a so za
Tudi na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina kakršno koli namero vlade v smeri obuditve Primorja pozdravljajo, obžalujejo pa, da prihaja do tega šele po dveh letih. Na podoben način pobudo pozdravljajo tudi v sindikalnih krogih, a z razumljivo rezervo.
“Je pozno, ni pa prepozno. Šteje vsak dan. Čim prej je treba preiti od besed k dejanjem, kajti v gospodarstvu štejejo izključno dejanja in ne besede kot v politiki,” je povedal Damjan Volf, izvršni sekretar KS 90 in nekdanji vodja koordinacije sindikatov v Primorju.
Dodal je, da je samo v Primorju ostalo brez dela nekaj več kot 800 ljudi, temu pa je treba prišteti še Stavbenik in druga podjetja ter veliko število podizvajalcev in marsikateri od njih je šel v tem letu, dveh, skozi zelo težke zgodbe.
Damjan Volf je še opozoril, da bo 13. maja minilo leto dni od začetka stavke, še pred njenim začetkom pa so trkali na vrata marsikaterega gospodarstvenika in politika ter prosili za pomoč pri ohranitvi podjetja in delovnih mest, a se je odgovor sogovornikov vedno glasil: “Ne bomo reševali tajkunov”.
Brez stečaja bi prihranili
“Če bi imela država lani posluh do predlogov sindikatov in delodajalcev, sem prepričan, da do stečaja niti ne bi prišlo,” ne more razumeti takšnega razvoja dogodkov Ilija Vukoje, nekdanji predsednik sindikata OSO KS 90 v Primorju. Stečaj družbe naj bi državo v dveh letih stal slabih 60 milijonov evrov, po njegovem prepričanju pa bi družbo lani z 20 ali 30 milijoni evrov ohranili pri življenju. Tudi sam sicer pozdravlja pobudo vlade, ki je očitno spoznala, da brez gradbeništva ni gospodarstva.
Kot zaskrbljujoče je ocenil razmere v Ajdovščini, kjer je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1400 brezposlenih, od teh okrog 400 iz bivšega Primorja. Predvsem pa je boleče to, da se je nekaterim že iztekla pravica do nadomestila za brezposelnost, drugim pa se bo do konca leta.
Kot dodatno težavo je Ilija Vukoje omenil dejstvo, da še nihče od odpuščenih delavcev ni prejel odpravnine ali vsaj dela odpravnine, tako da še komaj shajajo. Medtem pa so se nekateri člani propadle uprave Primorja preprosto preselili v še delujočo hčerinsko družbo Cestno podjetje Gorica, opozarja nekdanji sindikalist.
NACE NOVAK, ALENKA TRATNIK
