Zanimanje za Sočo in Nadižo se ni ohladilo
Soška dolina velja za nekakšno alternativo za tiste, ki jim počitnice na morju niso najljubše, ali pa želijo svoj dopust preživeti bolj aktivno. Predvsem je za turiste zanimiv zgornji del Posočja, ki nudi številne možnosti za aktivno preživljanje počitnic, pa tudi poležavanje in hlajenje ob reki Soči ali Nadiži.
POSOČJE> Ko turista od Nove Gorice mimo Kanala in Mosta na Soči pot zanese v Tolmin, je navdušen nad ponudbo festivalov na sotočju Tolminke in Soče, idilični lokaciji, ki obiskovalcu vzame sapo in se tudi zato rad vrača na Sajeto, Metalcamp ali Punk Rock Holliday.
Kobariška občina že nekaj let pobira parkirnino na Robiču, v Podbeli, Logju in pri Napoleonovem mostu. Za ves dan je za osebni avtomobil treba med tednom odšteti osem evrov, ob koncih tedna in praznikih pa deset evrov. Po 15. uri se popoldanska parkirnina prepolovi. Na teh štirih točkah poleg urejenega parkirišča zagotavljajo sanitarije in odvoz smeti. Pred začetkom sezone poskrbijo za poglobitev tolmunov, ob koncu sezone pa za njihov zasip.
Večdnevni glasbeni dogodki ob vodi so prava formula za uspeh, še bolje pa bi bilo, če bi - tako kot v drugih evropskih mestih - več iz tega znali izvleči tudi domačini, pa čeprav zgolj s kakšno stojnico s krofi pred vhodom. Tolminci, denimo, namesto tega postavijo mišičastega varnostnika na vrata edine večje trgovine z živili v centru Tolmina v času Metalcampa. Še lokalna skupnost je začela zapletati z izdajo dovoljenj za organizacijo dogodka, namesto da bi bili domačini del dogajanja, ki kraj že več let postavlja na evropski zemljevid mednarodnih festivalskih mest.
Premaknemo se do Nadiže, ki vabi predvsem domačine in prebivalce krajev od Nove Gorice navzgor. Tujcev tu ne najdemo veliko. “Ob koncih tedna se radi zapeljemo do Nadiže, kjer se družimo s prijatelji, hladimo v čisti reki in pripravimo kaj za pod zob,” je navdušen Novogoričan Mitja.
Oboževalce Nadiže pa zadnja leta motijo visoke parkirnine na štirih najbolj obiskanih mestih ob reki. V Robiču sta na zasebni lokaciji urejena še gostinski lokal in igrišče za odbojko na mivki, v Podbeli pa avtokamp. Zaradi parkirnin skušajo obiskovalci najti druge kotičke ob reki, da jim ni treba plačati parkirnine, a tudi kazni na za nepravilno parkiranje ne, na kar sicer prežijo policisti ali redarji.
Nekatere Primorce velikokrat srečamo tudi na italijanski strani. “Z družbo se radi odpravimo k Nadiži v bližini Čedada, kjer so ravno tako lepi in globoki tolmuni, parkirnine pa ni treba plačati,” je povedala Barbara iz Goriških brd.
Kobariško: hostli in kampi
Domači in tuji obiskovalci Posočja radi zaidejo tudi v Kobariški muzej s svojimi stalnimi zbirkami ostankov, z interpretacijo pripovedi in maketami iz časa prve svetovne vojne. “Največ je Slovencev, Italijanov ter nemško in angleško govorečih obiskovalcev,” razlaga kustos Željko Cimprič. “Nismo tipično šolski muzej, zato nas obišče predvsem veliko odraslih, letošnja sezona pa ostaja na ravni lanske, ko smo že občutili manjši odmev gospodarske krize,” dodaja. Turisti iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, pa tudi iz Izraela, Španije in z Madžarske se lahko v Kobaridu ugodno nastanijo v dveh hostlih in treh kampih. Nova pridobitev kobariške nastanitvene ponudbe je pred dobrim mesecem dni odprt kamp Rut v vasi Svino.
Tudi prijaznost veliko šteje
Najbolj obljuden na naši soški poti pa je bil Bovec s svojimi neštetimi možnostmi za preživljanje aktivnega oddiha v naravi, med gorami ter ob ali na reki Soči. “Letos je več Čehov, Nizozemcev in Slovencev kot prejšnja leta, zvesti nam ostajajo tudi Italijani, Madžari in Francozi,” pravi Darjo Berra, informator v bovškem turistično informacijskem centru (TIC). Samo v dneh med 10. in 15. avgustom je pri njih potrkalo več kot 2500 gostov. Iščejo ponudbo izletov, vodnih športov, nastanitve in skoraj vedno vprašajo tudi. “Kakšno bo pa vreme?”
Turiste poleg urejenih pohodniških in kolesarskih poti v okolici, plezalnih sten ter adrenalinskih (vodnih) športov gotovo navduši tudi to, da zaposleni v TIC obvladajo več tujih jezikov. “S sodelavko govoriva pet tujih jezikov, kar nam zelo pomaga pri delu s turisti, da znava razbrati njihove želje in jih nato pravilno usmerjava,” pravi Berra. “Bovški konec in tukajšnjo ponudbo spomladi predstavljamo na sejmih po Evropi. Čehi in Nizozemci pa imajo v Bovcu že svoje zastopnike, ki dobro poznajo območje in ga nato predstavljajo v svojih deželah,” opisuje promocijo Berra. Da je na bovških ulicah veliko turistov, ki se radi vračajo, so zaslužni tudi turistični delavci s svojo gostoljubnostjo.
Med pripombami, ki smo jih slišali, pa je, da gostje tu nimajo veliko možnosti za tople obroke po ugodnih cenah, saj gostinski lokali nudijo predvsem jedi nekoliko višjega cenovnega razreda. Ljubitelji piknikov v naravi pa morajo biti v tem času še posebej pozorni in previdni, saj kurjenje ob Soči ni povsod dovoljeno, kar preverjajo lokalni redarji in ne skoparijo z opozorili.
Čeprav med Tolminom, Kobaridom in Bovcem ne vlada povezovalni duh s ponudbami, ki bi v svoj program vključevale dejavnosti v vseh treh krajih, ga ustvarijo turisti sami, ki prečesajo pestro ponudbo doline.
ANA CUKIJATI
