Zapravili so gore denarja, da naposled predora ne bo

CERKNO> Ideja o predoru proti Gorenjski je v Cerknem stara dve desetletji. Po številnih prometnih in ekonomskih študijah in izdelavi idejnih načrtov je predor v okviru IV. cestne razvojne osi leta 2007 dobil mesto v Resoluciji o nacionalnih programih do leta 2023. Odtlej do danes so se kopičile študije in nesoglasja o izbrani najprimernejši ravninski varianti predora iz Novakov v dolino Kopačnice. Janševa vlada se je na zadnji seji predoru odrekla.

Stroški so veliki, moč politike očitno tudi

“Postopek priprave državnega prostorskega načrta za cesto Cerkno-Hotavlje se ustavi, ker zaradi visoke investicijske vrednosti, slabe prometno ekonomske sprejemljivosti predlagane variante in zaradi odkritega nasprotovanja lokalne skupnosti, nadaljevanje postopka ni mogoče,” je bil eden zadnjih sklepov vlade Janeza Janše, ki je šokiral Cerkljane in razveselil sosednjo občino Gorenja Vas - Poljane.

V Cerknem vedo, da je predor v državne načrte kmalu po pobudi zašel zaradi tedanje politične moči bratov Marjana in Janeza Podobnika. Čeprav so bili tudi sami nejeverni ob prvotno na približno sto milijonov takratnih nemških mark ovrednoteni naložbi, jih je poznejše načrtovanje predora le prepričalo, da so bogu za hrbtom, daleč od avtocest in brez železnice tudi oni, skupaj z vsem Posočjem, vredni cestnih razvojnih vrat in priključka k Sloveniji.

Tej bližji občani Gorenje Vasi in Poljan pa so naložbi nasprotovali iz vseh mogočih razlogov. Ker so lani v dolino Kopačnice umestili terme in tudi že podpisali pogodbo z investitorjem, so naposled uspeli prepričati, da ob skromni pretočnosti prometa gradnja ekonomsko ne vzdrži. Cerkljani kakopak niso prezrli, da politična moč tokrat ni na njihovi strani. Župan sosednje občine Milan Čadež je sočasno poslanec SDS v državnem zboru.

Čadež sam se je takemu razmišljanju v pogovoru za Radio Odmev nasmejal, rekoč: “Vsa čast mi, če sem močnejši od 13 županov, ki se zavzemajo za predor.” Podrobno je utemeljil, zakaj 1200 dnevnih vozil čez sedanji prelaz Kladje ne zdrži. Menil je, da se gre ozreti po sosednjih državah, ki izven avtocest tudi državne ceste umeščajo v hribe in tako, da so kraji blizu popotnikom.

Izsiljena različica je ponudila argumente proti

Koliko stotin tisočev, če ne več kot milijon evrov so veljale dosedanje študije vsaj sedmih variant predora, v državi ne ve nihče.

Dejstvo je, da je Čadež s svojo občino ob poprej preučenih petih različicah botroval dodatnima študijama predora iz Sovodnja v dolino Idrijce, ki sta bili zaradi neugodnega terena gladko zavrženi. Ker so strokovnjaki v različnih presojah kot neustrezno ocenili tudi rekonstrukcijo sedanje ceste z visokim naklonom čez plazeče serpentine na Kladje, so nazadnje izbranemu predoru do Hotavelj dodali še dva predora in zadostili zahtevi, naj se cesta izogne tako tej vasi kot bodočim termam. Trije predori, ki so ceno naložbe podražili na 250 milijonov evrov, pa so dali Čadežu in vladi najboljši argument za dokazovanje, da ni vzdržna.

Ciglič: Nepravično zavajanje z vesoljsko ceno

Resnici na ljubo so nesoglasja med občinama vsaj pred dvema letoma dala vedeti, da predora še dolgo ne bo. Gradnja bi bila mogoča le s pomočjo denarja kohezijskega sklada EU, rok za kandidaturo pa je med prepiranjem potekel.

Občina Cerkno je februarja Direkcijo RS za ceste vprašala, kako poteka priprava načrtov za rekonstrukcijo razvojne osi in predora in izvedela, da bo najpozneje do jeseni izdelana optimizacija izbrane, omenjene različice. Zato je bil šok dober mesec kasneje, ko so ustavili pripravljanje državnega načrta za predor, toliko večji.

“Moj kolega Čadež je zamolčal, da naložba poleg glavnega vsebuje še dva predora. Da jo je to dvignilo s sto na 250 milijonov evrov. S tremi predori je to res vesoljski projekt,” je župan Cerknega Miran Ciglič prepričan, da bi optimizacija projekt vrnila v sprejemljive meje.

Ciglič poudarja, da ne gre samo za prometnico, pač pa za razvojno os, ki jo skupaj s Cerknim nujno potrebuje tudi Posočje. Prepričan je, da bi vsaj toliko kot tukajšnjemu gospodarstvu in smučarskemu centru Cerkno koristila tudi termam v Kopačnici. “Več žil do srca pomeni večji obisk. Seveda več prometa prinese tudi težave,” pravi Ciglič, ki z bitko za razvojna vrata ne bo odnehal.

Nenazadnje je prejšnja vlada ob priporočilu posodobitve sedanje ceste čez Kladje umolknila tudi o 600 metrov dolgem predoru, ki je bil načrtovan pod njim v eni od preučenih različic. Gradbinci so tedaj gradnjo v strmem, plazovitem terenu pospremili s skepso. Zato se v Cerknem zanašajo na zanje prijaznejše razmišljanje nove vlade.

SAŠA DRAGOŠ