Zaradi burje ob zaslužek, a ograj še ne bo

VIPAVSKA DOLINA > Potem ko je Družba za avtoceste RS (Dars) v začetku leta objavila razpis za izvajalca projektne dokumentacije za postavitev dodatne protivetrne zaščite na vipavski hitri cesti, je med goriškimi gospodarstveniki in zagovorniki projekta zavel duh optimizma, da se bo zadeva le premaknila z mrtve točke. A leto je skoraj naokrog, končani pa niso niti projekti.

Po zadnjih napovedih Darsa bo dokumentacija za prvo etapo, ki zajema manj zahtevni ravninski del od Podnanosa do Vipavskega Križa, končana v prvi polovici prihodnjega leta Časovni načrt ostalih aktivnosti za ta del naj bi določili po potrditvi investicijskega dela plana družbe za 2015, so pred dnevi sporočili iz Darsa. Dodali so še, da bodo protivetrno zaščito predvidoma postavljali v letu 2016, “v kolikor bodo zagotovljeni finančni viri za to leto.”

Ajdovska občina je med najbolj prizadetimi ob burji, zato novi ajdovski župan Tadej Beočanin pričakuje, da bo Dars protivetrno zaščito zgradila čim prej, saj je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj regije. “O tematiki se z župani v regiji še nisem pogovarjal, se pa seveda nameravam. Pričakujem, da bomo okrog te tematike stopili skupaj in skušali Dars kar najhitreje prepričati v realizacijo investicije,” pravi Tadej Beočanin in dodaja, da se namerava o tej problematiki še naprej pogovarjal tudi s poslancem Matjažem Nemcem.

A sploh koga briga gospodarska škoda?

Na Goriškem, kjer pogoste zapore prometa na hitri cesti skozi Vipavsko dolino povzročajo neposredno in posredno gospodarsko škodo, so odzivi na zadnje napovedi Darsa presenetljivo različni. Najbolj so seveda razočarani podjetniki. Direktor Območne obrtno podjetniške zbornice Ajdovščina Marko Rondič ostajakritičen. “Napovedi so pričakovane. Žal. Ko smo leta 2012 videli, da je iz proračuna Darsa neznano kam izginilo 25 milijonov evrov za protivetrno zaščito, smo vedeli, da to ni dobro. Kljub zagotovilom odgovornih na ministrstvu in Darsu, da bodo projekt prednostno obravnavali in začeli z izvedbo v letu 2015, očitno spet ne bo nič,” je razočaran. “Verjetno nismo dovolj glasni ali pa pri nas niso važni prednostni projekti, brez katerih nastaja gospodarska škoda, in je pomembno, da znaš pritisniti na prave ljudi. Vse kaže na to, da je pri nas vsem vseeno za gospodarstvo in za razmere, v katerih poslujemo,” opozarja.

“Projekt protivetrne ograje na Rebrnicah je seveda še vedno aktualen,” zagotavljajo na ministrstvu za infrastrukturo, kjer napovedujejo, da bodo projekti za izvedbo nared prihodnje leto. Država denarja za protivetrno zaščito ne bo dajala, saj ga mora zagotoviti Dars, vendar: “Ministrstvo načrtuje uvrstitev tega projekta v druge inštrumente pridobivanja evropskih sredstev.”

“Zadeva ni tako črna”

Vodja strokovnega odbora za spremljanje problematike pri območni gospodarski zbornici Ivan Lemut, nasprotno, ni razočaran. “Glede na aktualne razmere v Sloveniji sem zadovoljen, da projekta niso ustavili,” pravi in dodaja: “Seveda bi si želeli, da se stvari odvijajo hitreje, a moramo ostati realni. V odboru budno spremljamo zadeve in iščemo prave sogovornike. Sestanek s predstavniki ministrstva in Darsa bo predvidoma ta mesec oziroma najkasneje v decembru. Upam, da bodo informacije že bolj konkretne.”

Podobno meni direktorica Območne zbornice GZS za severno Primorsko Mirjam Božič.“Zadeva ni tako črna. Ne gre hitro, ampak se odvija. Po naših informacijah bodo PGD in PZI projekti končani marca 2015, izdelani bodo za prvo in drugo etapo. Ker protivetrna zaščita na tej trasi ni vključena v peti transnacionalni koridor, se je vključilo v popravek investicijskega plana Darsa tudi državno poroštvo,” navaja.

Po idejnih projektih bi za postavitev dodatne zaščite na 20 kilometrov dolgem odseku med Razdrtim in Vipavskim Križem potrebovali približno 25 milijonov evrov. Denar naj bi Dars iskal tudi na razpisih EU.

Le povezani bodo uspešni

“Seveda nisem zadovoljen s časovnico, a me veseli, da smo sploh prišli do jasnih odgovorov o tem, kdaj lahko pričakujemo izvedbo del,” pa pravi poslanec Matjaž Nemec, ki je pred časom o tej temi pisal Darsu. Napoveduje, da si bo prizadeval za hitrejše postopke. “Če pa to ne bo možno, moramo vsaj poskrbeti, da bo uresničena napoved o letu 2016. V preteklosti smo namreč že slišali veliko obljub, ki nato niso bile uresničene. Morebitni argument o ekonomski neupravičenosti obnove zaradi nizke prometne obremenjenosti ni sprejemljiv. Naš del hitre ceste ni bil obnovljen že vse od izgradnje,” pravi Nemec, ki se je o tem, pa tudi o drugih strateških vprašanjih v minulih tednih pogovarjal s primorskimi župani: “Razlogi, da velike težave na Goriškem ostajajo nerešene, niso samo v Ljubljani. Povezati se moramo in do prestolnice nastopati enotno.”

ALENKA TRATNIK,

VESNA HUMAR