Zaradi lokalnih nesoglasij še dolgo ne bo predora, ki bi olajšal pot iz Posočja v Ljubljano
Skoraj dve desetletji stara ideja za gradnjo predora iz Cerknega na Gorenjsko, je leta 2006 dobila pet otipljivih različic za umestitev v prostor. Občini Cerkno in Gorenja vas-Poljane ne najdeta soglasja, katera bi bila najustreznejša. Tudi na nedavnem srečanju z ministrom za promet Patrickom Vlačičem, ekipo republiške direkcije za ceste in ministrstva za okolje je ostalo le pri nesoglasju.
CERKNO> Minister za promet Patrick Vlačič, njegovi sodelavci ter ekipi direkcije za ceste in ministrstva za okolje in prostor na sredino srečanje s predstavniki idrijskega in cerkljanskega javnega in gospodarskega življenja niso prinesli ugodnih novic o pospešitvi odpravljanja njihove prometne odrezanosti od sveta. Razprava je spet občepela pri trasi predora, ki naj bi skrajšal pot iz Cerknega in Posočja v Ljubljano.
Predor, ki poleg obvoznic Škofje Loke, Tolmina in Logatca predstavlja najpomembnejšo naložbo na četrti cestni razvojni osi, naj bi začeli graditi leta 2014 z evropskim denarjem. Predstavniki direkcije za ceste so povedali, da zaradi zapletov pri umeščanju trase nove ceste s predorom iz Cerknega do Hotavelj to ni več mogoče. Zato bodo prednost namenili obnovi v vodni ujmi leta 2007 poškodovane in deloma odplavljene ceste iz Železnikov v Davčo. Tega se veseli vodstvo smučarskega centra Cerkno, ki pa za zajezitev upada obiskovalcev prav tako željno pričakuje predorsko povezavo z Gorenjsko.
Začetek umeščanja te trase v prostor sega v leto 2006 in odtlej so trikrat preverili niz petih različic trase. Ko je občina Gorenja vas-Poljane zaradi posega v dolino Kopačnice zavrnila za občino Cerkno najbolj optimalno severno traso čez to dolino in tudi južno višinsko traso čez Kladje, so na njen predlog preverili še dve povezavi v dolino Idrijce. Zaradi številnih razlogov so obe zavrgli in leta 2008 namenili prednost južni trasi čez Kladje. Ko se je s to občina Gorenja vas-Poljane sprijaznila, se Cerkno ni in lani je prednost dobila severna trasa iz Novakov čez dolino Kopačnice. Te pa, kot je v sredo znova zagotovil njen župan in poslanec DZ Milan Čadež, Gorenja vas ne da.
Dolina ne le da je podvržena poplavam, pač pa v njej nameravajo zgraditi terme, je poudarjal Čadež. Predsednik Certe Metod Sedej, direktorica Hotela Cerkno Renata Bajt in župan Miran Ciglič so seveda odgovarjali, da v Cerknem uspešno industrijo in smučarski center že imajo. Prav tako imajo velike načrte s termalno vrtino, a da utegnejo v čakanju na ustrezno cestno povezavo omagati.
Edini optimist je ostal minister Patrick Vlačič. Obljubil je, da bo prisluhnil argumentom obeh občin in svojih sodelavcev, ki so v načrtovanje različic doslej že vložili 600.000 evrov. Skupaj z vsemi naj bi v tednu dni sprejel optimalno odločitev. Ker je prepir okrog trase te ceste preživel že vrsto optimističnih ministrov, je Miloš Šturm iz Hidrie predlagal, naj bi denar za to traso - gre za približno enajst milijonov evrov, ki naj bi jih pridobili iz EU - porabili za gradnjo tretjega pasu v soteski Zala iz Idrije proti Godoviču. Prav to krvavo potrebuje idrijsko gospodarstvo. Minister Vlačič je napovedal, da bo Zala letos dobila preostanek 500 metrov lani nedokončanega tretjega pasu. Država se pripravlja na gradnjo obvoznic Spodnje Idrije, Godoviča in Hotedršice v prihodnjem letu, pri obvoznici Logatca pa se je zataknilo.
Za posodobitev idrijskega kraka četrte osi ni predvideno črpanje evropskega denarja in, kot je poudaril skupaj z Vlačičem pobudnik pogovora, poslanec Samo Bevk, leta 2004 zastavljene obnove obeh krakov, ne gre spreminjati. Sam pa bo, je zagotovil, s poslanskimi vprašanji skušal redno 'drezati' vlado, da načrtovana dela ne bodo zastala. Brez zadreg pa bodo z evropskim denarjem izpeljali vse načrtovane prenove odsekov cest iz Želina prek tolminske v kobariško občino. SD