Direktor Soških elektrarn: Tudi delovanje ostalih elektrarn na Soči zelo omejeno

SOLKAN > Trenutno je povprečni pretok reke Soče v Solkanu tako nizek, da ne omogoča varnega obratovanja turbin, pojasnjujejo na Soških elektrarnah. Ekološko sprejemljiv pretok zagotavljajo s prelivanjem vode čez zapornici na jezu in znaša toliko, kolikor je naravni dotok Soče.

Do srede so nekoliko višji pretok od naravnega zagotavljali s praznjenjem akumulacij. Akumulacije na reki Soči pa so dosegle spodnje, kritične ravni, ki dodatnega praznjenja akumulacij ne omogočajo več, so še navedli v družbi.

Po poročanju Primorskega dnevnika je pristojni deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Stefano Zannier z razmerami v Soči seznanil italijansko ministrstvo za ekološko tranzicijo. Vlado v Rimu je pozval, da vzpostavi stik s slovensko vlado za povečanje količine vode, ki priteka skozi zapornice solkanskega jezu. Spričo pojasnil podjetja Soške elektrarne bo za to po vsej verjetnosti nemogoče poskrbeti, ugotavljajo v tržaškem časniku. Takoj po zaustavitvi turbin v Solkanu je v sredo začela upadati gladina Soče pri Gorici. Najhuje je bilo pod Ločnikom, saj nad tamkajšnjim jezom preusmerijo velik del vode v kanal, ki vodi proti Fari. Ribe so se zato pod Gorico in Štandrežem začele zbirati v večjih tolmunih, piše Primorski dnevnik. Upad pretoka so v sredo opazili v konzorciju za melioracijo Julijske krajine, pravočasno ukrepali in preprečili množičen pogin rib. Sredi dneva so omejili na minimum dotok vode v vse namakalne kanale in sočasno prekinili delovanje namakalnih naprav, tako da so v strugi reke Soče pod Gorico zagotovili dovolj vode za preživetje rib, še navaja Primorski dnevnik. Razmere po pisanju časopisa vseskozi spremljajo tudi na deželnem ribiškem zavodu Ente tutela patrimonio ittico, ki je v prejšnjih dneh in tednih poskrbel, da so ribe iz ogroženih delov Soče prenesli na varno.

Proizvodnja električne energije na vseh treh verigah hidroelektrarn pod načrtovano

Začasna ustavitev obratovanja hidroelektrarne Solkan zaradi izjemno nizkega pretoka reke Soče je le ena od posledic, ki jih ima dolgotrajno sušno obdobje na trenutno poslovanje hidroenergetskih družb znotraj skupine HSE. Razmeram primerno je namreč proizvodnja električne energije na vseh treh verigah hidroelektrarn pod načrtovano.

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) so pojasnili, da so trenutno razmere glede pretokov rek, kjer imajo njihove hčerinske družbe svoje hidroelektrarne, najslabše v porečju Soče in Save.

Na Soči je povprečni pretok v prvi polovici leta znašal 39 kubičnih metrov na sekundo, kar je dvakrat manj od običajne planirane vrednosti. Povprečni pretok na Savi je znašal 103 kubične metre na sekundo, kar je polovica manj od načrtovane vrednosti.

Najboljše je stanje na Dravi, kjer je povprečni pretok v prvem polletju znašal 185 kubičnih metrov na sekundo oziroma 46 manj od planirane vrednosti.

Soške elektrarne so dosegle 54-odstotno realizacijo

Temu primerno je bila tudi proizvodnja na vseh treh verigah hidroelektrarn pod planirano proizvodnjo električne energije. Medtem ko so Dravske elektrarne Maribor v prvih šestih mesecih z 954 gigavatnimi urami realizirale vsaj 71 odstotkov načrtovane proizvodnje, sta ostali dve družbi komajda presegli polovico zastavljenih načrtov.

Soške elektrarne so s 123 gigavatnimi urami dosegle 54-odstotno realizacijo, veriga elektrarn na spodnji Savi pa s 83 gigavatnimi urami 54 odstotkov načrtovane proizvodnje električne energije.

V primerjavi s preteklim petletnim povprečjem proizvodnje električne energije v enakem obdobju gre za 31 odstotkov nižjo proizvodnjo na Dravi, 45 odstotkov nižjo na Soči in 39 odstotkov nižjo na spodnji Savi.

Na vprašanje, kako bodo letošnje razmere vplivale na poslovanje hidroelektrarn in s tem celotne skupine HSE, odgovarjajo, da se skupina periodično sooča s sušnimi leti, zato jim tovrstne razmere načeloma niso tuje.

Kot pojasnjujejo, manjši obseg hidroproizvodnje kompenzirajo tako s prerazporejanjem proizvodnje znotraj lastnega portfelja kot tudi z nakupi energije na trgu. Ker pa so letos razmere na trgu električne energije iz različnih razlogov zaostrene, ima suša na poslovanje skupine negativne posledice, dodajajo v HSE, kjer si kljub vsemu prizadevajo za varno in cenovno sprejemljivo oskrbo slovenskih odjemalcev električne energije.

“Tudi delovanje ostalih elektrarn na Soči je zelo omejeno”

Direktor Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) Radovan Jereb je ob današnji ustavitvi hidroelektrarne (HE) Solkan povedal, da je letos izjemno sušno leto, posledice suše in nizkega vodostaja pa so občutne na celotnem vodotoku Soče s pritoki. Tudi ostale sistemske elektrarne na reki zato delujejo zelo omejeno, vključno s črpalno HE Avče.

Po okrilje SENG spada tudi 22 malih HE, od tega jih na današnji dan pet zaradi pomanjkanja vode ne deluje, večina ostalih pa se vklaplja le občasno. Tista v Plavah je denimo v sredo obratovala zgolj tri ure, so pojasnili.

Z dodatnim nižanjem vodostaja se bo dodatno nižala proizvodnja tudi drugih sistemskih elektrarn v verigi. Teh sicer zaradi drugačnega sistema akumulacije vode ni nikoli potrebno povsem izklopiti, paziti morajo le na raven vode v akumulacijskih jezerih, je povedal Jereb.

Trenutne razmere so primerljive z letom 2003, ko so v Soških elektrarnah prav tako sprejeli podobne ukrepe in zaustavili HE Solkan.

Do srede so še lahko zagotavljali njeno delovanje, tako da so koristili normalni dotok Soče, razliko pa zagotavljali s praznjenjem akumulacije v Solkanu. V trenutku, ko se je akumulacija spustila na kritične nivoje, pa so morali HE Solkan zaustaviti in začeti prelivanje vode preko zapornic, je pojasnil Jereb.

Izklop HE Solkan je bil potreben, ker je to zadnja v nizu hidroelektrarn na Soči in zagotavlja tudi izravnavo za zagotavljanje konstantnega in meddržavno dogovorjenega minimalnega pretoka vode preko državne meje. Ta meja je 12,5 kubičnega metra na sekundo. Tudi v tem trenutku je pretok nekaj večji od tega minimalnega, je povedal Jereb.

Letos je bila sicer v šestih mesecih proizvodnja SENG okoli 55 odstotkov letnega plana. V juliju je ta podatek še slabši, torej se na letni ravni še zmanjšuje, je v izjavi še dodal Jereb.

To pomeni manjšo proizvodnjo električne energije, če gledamo državno elektroskrbo in zagotavljanje stabilnosti energetskega sistema, pa bo ta planirani izpad proizvodnje v hidroelektrarnah (podobne razmere so tudi na Savi in Dravi) potrebno v elektrenergetskemu sistemu nadomestiti drugje, bodisi v jedrskih ali termo elektrarnah.