Zaščiteni žlikrofi in pestrost omak
Idrijski žlikrofi, izdelani po natančno določenih postopkih certifikata, so na sobotnem prazniku kraljevali na desetih stojnicah ob več deset omakah. Pred njimi pa množica sladokuscev, ki je počastila jed idrijske dediščine.
IDRIJA > Če naj žlikrofom priznajo idrijsko poreklo, morajo natančno izpolniti devet postopkov priprave po zaščitnem elaboratu jedi s tradicionalnim ugledom. Več svobode puščajo omake. Prav s temi so na sobotnem prazniku tradicionalne idrijske kulinarične posebnosti navdušili množico obiskovalcev.
Počastili obletnico
Bučna krema z jabolki in južnotirolskim špekom za Bolzano, goveja jušna osnova, zelenjava, različno meso in žafran za Beljak, sveži sir raciette za švicarski Brig. To je le nekaj neobičajnih omak, ki jih je k žlikrofom priložil kuharski mojster Boštjan Novak. Gre za značilne sestavine nekdanjih Alpskih mest leta, s katerimi so počastili 20. obletnico društva Alpsko mesto. Aktualni nosilci naslova - kulinariki iz italijanskega mesta Tolmeč (Tolmezzo) - so svoje jedi (in žlikrofe) pripravljali pred obiskovalci.
Pestre omake
Ob njih so žlikrofe izdelovali tudi člani medobčinskega društva slepih in slabovidnih. Obiskovalce so prepričali, da so s pomočjo izostrenega tipa vešči zahtevnih postopkov. Da so jih osvojili v številnih primorskih krajih, so dokazale kuharice Zeliščarskega centra iz Grgarskih Raven.
Pred stojnicami certificiranih izdelovalcev jedi se je trlo obiskovalcev. Lani so izdelali kar 107 ton žlikrofov, na prazniku nekaj sto kilogramov. Kar je novi organizator praznika, Mladinski center Idrija, obljubil, je uresničil. Namreč ponudbo pestrosti omak, ki idrijske žlikrofe lahko naredijo za predjed, glavno jed ali sladico. A tradicionalna bakalca, golaž iz koštrunovega mesa, ki so jo kuhali lovci, ostaja nepogrešljiva.
Podobno kot gora znanja za pravilno pripravo žlikrofov. Vanjo je na delavnici mlado in staro povedla mojstrica Mira Jeram.
SAŠA DRAGOŠ