Zavrtanik: Otepamo se nujnih sprememb
Slovenci smo bili del evropskih reformatorskih gibanj tudi v 80. letih prejšnjega stoletja, a smo reformne ideje prehitro opustili, je na osrednji prireditvi ob dnevu reformacije poudaril rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik.
NOVA GORICA > Po mnennju Danila Zavrtanika danes živimo v državi, kjer je državljane strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme.
Slovenski narod je z reformacijo prvič vidno stopil na evropski oziroma svetovni zemljevid, saj smo takrat postali aktivni del evropskih gibanj in procesov, je spomnil slavnostni govornik letošnje proslave na predvečer praznika.
Ideje slovenskih reformatorjev so tako dvigale Slovenijo iz “barbarske provincialnosti” v sam vrh evropskih narodov. “Kot štirinajsti narod v Evropi smo dobili celoten prevod Biblije, kot osmi narod v Evropi smo dobili moderno slovnico,” je navedel Zavrtanik.
Reformatorska gibanja v 80. letih 20. stoletja
Reformacija je prinesla tudi nove poglede na razmere v družbi, odnose med ljudmi in oblastjo ter na cerkvene institucije. Zavrtanik sicer meni, da bi moderna znanost nastala tudi brez reformacije, a dodaja, da bi se ta brez reformacije razvila mnogo kasneje. Luther in reformatorsko gibanje sta se namreč postavila na stran znanosti in dajala prednost opazovanju narave in pojavov v njej, kar je nedvomno spodbudilo razvoj moderne znanosti.
Slovenci smo bili po Zavrtanikovih besedah prvič del evropskih reformatorskih gibanj v 16. stoletju, drugič pa v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Evropa začela spreminjati pogled na polpreteklo zgodovino ter delitev na vzhod in zahod. “Obakrat smo Slovenci reformne ideje prehitro opustili. V 16. stoletju smo bili v to prisiljeni, ob in po nastanku države Slovenije pa ne in smo žal to storili sami,” je dodal.
V času osamosvajanja smo sanje zmogli, reformnega procesa pa ne. “Je bilo dogajanje ob osamosvojitvi naše države preveč obteženo s procesom samostojnosti in odcepitve od bivše skupne domovine Jugoslavije in smo premalo pozornosti posvetili vrednotam, na katerih naj bi temeljila nova država Slovenija,” se je vprašal rektor novogoriške univerze.
Bojimo se sprememb
Kot je dodal, Slovenci reformatorskega duha, ki bi ga takrat potrebovali, nismo imeli. “Bali in otepali smo se in se še vedno otepamo kakršnih koli resnih in nujnih sprememb. Zato danes živimo v državi, kjer je državljane skoraj panično strah kakršne koli, celo še tako nujne reforme. Če pa si kdo drzne zagovarjati spremembe, postane milo rečeno heretik ali izdajalec slovenskega nacionalnega interesa,” je poudaril Zavrtanik.
Rektor novogoriške univerze kljub temu upa, da se slovenski reformatorski duh skozi stoletja ni izgubil. “Vprašanje pa je, kdaj bodo okoliščine takšne, da se bo ta duh v nas prebudil in bomo ponovno imeli priložnost, ki smo jo v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zamudili,” je dodal.
Prireditve v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici - kulturni program po scenariju Vinka Moderndorferja in Dušana Voglarja je režiral Zvone Šedlbauer - sta se med drugimi udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Milan Brglez.
STA