Zdravi se zelo malo alkoholikov

IDRIJA > Več kot sto zdravnikov in terapevtov, ki delajo na področju odvisnosti od alkohola, je z vodilnimi kolegi s tega področja vsestransko osvetljevalo to v Sloveniji dodobra zastrto problematiko. Čeprav natančnih podatkov ni na voljo, ocena pravi, da ima približno 15 odstotkov odraslih Slovencev razvit sindrom odvisnosti od alkohola. V svetu s porabo alkohola sodimo na deveto mesto in v sam vrh v okviru EU. Na tretje mesto v slednji smo uvrščeni tudi z obolevnostjo za cirozo jeter.

Alkohol sprejemljiv, zdravljenje pa stigmatizirano

“Strokovno srečanje smo pripravili z namenom, da bi zdravljenje, še prej pa prepoznavanje odvisnosti od alkohola osvetlili z različnih zornih kotov,” je povedal strokovni vodja bolnišnice dr. Marko Pišljar.

“Sindrom odvisnosti od alkohola je heterogena motnja, ki jo lahko učinkovito zdravimo. Diagnosticiranje se začenja pri družinskih zdravnikih. Posledice odvisnosti obremenijo vso družino. Zaradi posledic odvisnosti na delovnem mestu je treba oceniti sposobnost za delo. Zaradi tveganj v prometu, v ambulantah medicine dela ocenjujejo vozniške sposobnosti. Zaradi naklonjenosti alkoholu v naši državi pa zdravljenje ostaja stigmatizirano. Zato bi morali veliko več narediti pri ozaveščanju,” je menila vodja Oddelka za zdravljenje odvisnosti v PBI dr. Janja Milič.

“V zadnjih letih smo sprejeli več zakonov o voznikih, o varnosti pri zdravju in delu, pravilnik o zdravstvenih pogojih za voznike. Posegajo na področje dela številnih zdravnikov. Kljub temu pa celovite obravnave alkoholikov še nimamo. Področje je zapostavljeno. Sočasno vemo, da je škodljiva raba alkohola razlog za več kot 200 bolezenskih oziroma medicinskih diagnoz,” je povedal primarij, specialist medicine dela Bojan Pelhan.

Za celovito rehabilitacijo

Zaradi posledic alkohola se je lani v bolnišnicah zdravilo približno 4000 ljudi. Za zdravljenje odvisnosti se jih odloči le nekaj odstotkov. V PBI so lani zdravili 179 odvisnikov, 92 zaradi urgentnih stanj. Še 55 se jih je zdravilo ambulantno, oboji uspešno le ob motiviranosti in pomoči svojcev. “Bolnišnični program traja do deset tednov, ambulantni v skupinah enkrat tedensko pa leto in pol. V okviru oddelka deluje še ambulanta, kjer poteka diagnostični in motivacijski postopek. Po intenzivnem zdravljenju se pacienti vključijo v enega rehabilitacijskih programov,” je razložila Miličeva.

Vse skupaj se začne pri družinskih zdravnikih, h katerim pa odvisni prihajajo le zaradi bolezni, ki jih povzroči alkohol. Praksa potrjuje, je poudarila Miličeva, da družine “svojo” bolezen skrivajo. “Tudi v podjetjih, kjer so odvisniki zaposleni, ni odgovorne politike do alkoholizma. Odvisnim, ki se odločajo za zdravljenje, ni omogočena celovita poklicna rehabilitacija. Pred mnogimi leti smo že imeli načelo obvezne ocene delazmožnosti in to skušamo spet uvesti. Smisel bo imela le ob uvedbi celovite rehabilitacije. Da bi sedanje neugodne razmere spremenili, da bi ti ljudje dobili podporo, ki jo potrebujejo, je moj življenjski izziv,” je dodal Pelhan.

O vsem tem, tudi o pomoči sodobnih zdravil pri zdravljenju in multidisciplinarnem pristopu, je tekla beseda na srečanju s ciljem, da bi se v Sloveniji bolj učinkovito spopadli z zavestno prezrto problematiko.

SAŠA DRAGOŠ