Zdravniki stopili skupaj proti sosežigu v Salonitu

LJUBLJANA > Agencija za okolje (Arso) še odloča o soglasju Salonitu za povečanje količin odpadkov, ki jih sosežiga v cementarni, z dovoljenih 109.000 na 135.000 ton na leto. Minister Simon Zajc se zaradi tega s predstavniki zdravnikov na današnjem srečanju ni pogovarjal o postopku, si je pa vzel skoraj uro časa, da je prisluhnil njihovim opozorilom.

Časa je bilo dovolj, koliko bo učinka?

“Minister si je vzel dovolj časa, da smo lahko pojasnili svoje vidike tako s strani družinskega oziroma splošnega zdravnika iz ambulante v Desklah kot tudi priznanih toksikologov, okoljskih epidemiologov in pediatrinje. Mislim, da je dobil dovolj celostno informacijo, da bo z njo lahko deloval v prihodnje,” je po srečanju povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek Travnik.

Zdravstvena stroka zahteva, naj država in njeni organi pri odločanju o dovoljeni stopnji onesnaževanja v Anhovem upoštevajo dosedanjo izpostavljenost tamkajšnjega prebivalstva onesnaževalcem. Zbornica obenem poziva k spremembi različno določenih mejnih vrednosti za sežigalnice in sosežigalnice odpadkov. Sosežigalnice, kakršna je cementarna v Anhovem, namreč delujejo pod manj strogimi pogoji, kot veljajo za sežigalnice.

V postopek, ki teče na Arsu, je zdravniška stroka že vključena, je zagotovil minister Simon Zajc. V fazi pridobivanja okoljskih dovoljenj namreč svoje mnenje da tudi ministrstvo za zdravje.

Minister, ki zdaj opravlja le še tekoče posle in v postopek ne sme vlagati novih zakonov, je nameraval problematiko degradiranih območij reševati v zakonu o varstvu okolja. V zakonu bi zagotovili pet do deset milijonov evrov letno za sanacijo v preteklosti obremenjenih območij, uredili pa bi tudi meritve, ki jih morajo izvajati onesnaževalci. Meritve bi po novem plačevali onesnaževalci, izvajala pa država. Te ideje so po odstopu vlade zastale. “Videli bomo, kako bo naslednji minister gledal na to tematiko.” je Zajc njihovo usodo prepustil svojim naslednikom.

Odgovori enaki kot pred 20 leti

Predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metode Dodič Fikfak ministrova pojasnila in napovedi niso prepričale. “Razočarana sem, da sem to, kar sem slišala danes, slišala tudi pred 20 leti,” je povedala novinarjem. Gre za izjave, da nimamo dovolj denarja, določiti moramo degradirana območja, začeti moramo z načrtnim saniranjem in podobno.

V srednji Soški dolini je poleg azbesta staro breme tudi kancerogeni krom šest, opozarja Dodič Fikfakova. “Če greš na onesnažen kraj s potencialno onesnaženo industrijo - in pri sosežigu govorimo o tem, saj se spušča v zrak in seseda v zemljo in hrano množica težkih kovin, organskih topil in podobnega - je kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti najmanj zaskrbljujoča, ne vemo pa točno, kakšna,” je opozorila.

Nevenka Mlinar vseeno upa, da bodo po današnji predaji podpisov odločevalci upoštevali zdravniški poziv. Kot splošna zdravnica v Desklah se v svoji ambulanti vsakodnevno srečuje z ljudmi, ki imajo v telesu azbestna vlakna, zdaj pa jih ogrožajo še onesnaževalci iz sosežigalnice. Že sedanje količine odpadkov, ki jih ponetijo v Salonitu, ne koristijo tamkajšnjim bolnikom, meni. Pljučni bolniki bi morali živeti v čistem okolju, kar pa Anhovo in okolica ni. “Bojim se, da se bodo s povečanjem kurjenja izpusti in tudi ogroženost naših bolnikov še povečala,” opozarja.