Že pol leta iščejo orodjarja
Posoška podjetja se kljub odmaknjenosti, slabim cestnim povezavam in pomanjkanju ustreznih, predvsem tehničnih kadrov, uspešno prebijajo skozi gospodarsko krizo. Kako bi njihovo poslovanje olajšali, so se pogovarjali na srečanju gospodarstvenikov, ki so ga skupaj s Posoškim razvojnim centrom (PRC) organizirale občine Kobarid, Tolmin in Bovec.
KOBARID > Dvorana v Domu Andreja Manfrede je bila včeraj premajhna za vse, ki so povezani z razvojem gospodarstva v Posočju. Ena od tem je bil tudi načrt tolminske gimnazije za boljše servisiranje gospodarstva. Predstavnica gimnazije Branka Hrast Debeljak je prvič javno predstavila namero o uvedbi programa medijski tehnik: “Omogoča pridobivanje interdisciplinarnega znanja in spretnosti za dela na področju oblikovanja spletnih strani, grafičnih, medijskih in audiovizualnih komunikacij, znanja za uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, računalniške opreme in programskih orodij, kar vse lahko pride gospodarstvu prav.” Predstavniki podjetij so projekt podprli.
Gospodarstvo bo pogrešalo razvojni program Soča, ki se bo z letom 2013 iztekel. “Prihodnji dve leti bo na voljo bistveno manj denarja za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, za spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja ga skoraj ne bo več. Štipendiranje smo že pred dvema letoma usmerili na regijsko shemo,” nakazuje direktorica PRC Almira Pirih. Se pa odpirajo nove možnosti. Podjetja se bodo po letu 2013 lahko potegovala za spodbude v okviru zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki vključuje obmejna območja in s tem tudi Posočje.
Ne bi se radi selili
Brezposelnost v Posočju ne presega slovenskega povprečja, je pa zaskrbljujoča, ker odseva neusklajenost med ponudbo kadrov in povpraševanjem. Direktorica novogoriškega zavoda za zaposlovanje Lučile Hvala pravi, da je med brezposelnimi visok delež starejših od 50 let in družboslovcev: “Podjetja iščejo delavce brez poklica in tehnično usposobljene, ki jih na zavodu ni.” Metalflex, denimo, že pol leta zaman išče orodjarja. Direktor Andrej Ivančič je načelno razmišljal, da bodo podjetja v pomanjkanju ljudi za zaposlitev prisiljena sama iskati rešitve v drugih okoljih. Selitev pa si nihče ne želi.
Iskra Bovec je zaradi širitve proizvodnje potrebovala 80 delavcev. “Potrebujemo vsaj še deset tehnično izobraženih. Za eno razpisano mesto za družboslovca pa se je prijavilo 30 zainteresiranih,” je težave na Bovškem razkril direktor Iskre Bovec Mitja Gorenšček. Po mnenju direktorja inštituta za avtomobilsko industrijo v Hidrii AET Rudija Kraglja bi država podjetjem na obrobju Slovenije, ki v zapletenih okoliščinah uspešno tekmujejo na svetovnem trgu, lahko pomagala vsaj s spodbudami za nove zaposlitve.
Slabi obeti za ceste
Odmaknjenost in slabe ceste podjetjem višajo stroške in onemogočajo dnevne migracije. “Napovedi niso obetavne. Četrta razvojna os s predorom pri Cerknem se oddaljuje, povezave med Bovcem in Novo Gorico, kjer je vstop na Posočju najbližjo avtocesto, ni v nacionalnem programu,” je kritičen bovški župan Danijel Krivec. Župan Tolmina Uroš Brežan napoveduje posodobitev keltike med Bačo pri Modreju in Želinom.
NEVA BLAZETIČ