Želijo biti varuhi najemnikov - ne le neprofitnih, tudi tržnih
“Ko ljudje izvedo, da obstajamo, nas pokličejo.” Tako Bojan Mermolja iz sveta za varstvo pravic najemnikov pri Krajevni skupnosti Nova Gorica navaja enega od namenov tega organa, ki ga pobudniki skušajo preoblikovati v občinskega. Tako naj bi laže zastopal najemnike vseh vrst stanovanj v občini, nudil bi jim lahko začetno pravno pomoč in opravljal druge naloge. Toda pri ustanavljanju se zatika.
NOVA GORICA > V središču severne Primorske od letos pod okriljem krajevne skupnosti deluje predstavniško telo najemnikov neprofitnih stanovanj, nastalo v prvi vrsti zaradi najemnikov iz četrti Ronket. Januarja so na zbor pozvali vse someščane, imetnike enakih stanovanjskih pogodb, in 36 jih je izvolilo sedemčlanski svet za varstvo svojih pravic, ki ga je nato potrdila krajevna skupnost. “Zastopal naj bi najemnike, na primer v razmerjih do občinskih ustanov,” pravi predsednik sveta ter eden od pobudnikov ustanovitve Bojan Mermolja.
Zadnje čase v ospredju deložacije
Zakaj so se samoorganizirali? “Tudi če nas nekateri jemljejo za neformalno skupino, ker nas ni imenoval mestni svet, mi delujemo, predstavljamo najemnike, ukvarjamo se s problemi posameznikov,” je Mermolja v grobem pojasnil, kaj novonastali svet počne. Za zdaj je usmerjen le v urejanje razmerij občanov do stanovanjskega sklada mestne občine, ki upravlja neprofitna bivališča na njenem ozemlju. S problemi pri tržnem najemu se zato sedmerica izvoljenih (še) ne ukvarja, ima pa že veliko dela.
Kdor bi morda potreboval pomoč sveta za varstvo pravic ali informacije o njegovem delovanju, se lahko obrne na KS Nova Gorica.
Posvečajo se temu, da sklad nima od občine potrjenih pogojev poslovanja, pravil igre, ki bi jih želeli sooblikovati. Ta so ključna za izračunavanje neprofitnih najemnin, pravita Mermolja in član vodstva krajevne skupnosti Miloš Lozič, prav tako doma na Ronketu, pa tudi za ravnanje ustanove z zaupanim mu premoženjem, za primerno porabo denarja od najemnin in še za marsikaj.
Svet poleg tega pod drobnogled jemlje različne kršitve najemnih pogodb s skladom. In v zadnjem obdobju pogosto posreduje ob deložacijah. Resda do teh prihaja zaradi neplačevanja računov, kar ni sporno, priznava Lozič. Problem pa je, da je postopke težko ustaviti celo po poravnavi dolgov, če dolžnik vmes stori procesno napako, kot je prepozen odziv na poziv sodišča. In to se lahko zgodi tudi zaradi nepazljivosti ali če ni denarja, trdita sogovornika.
Bi imeli več glasu?
Po besedah Mermolje so on in ostali ob deložacijah stopili do pristojnih v mestni upravi ter v centru za socialno delo in “zagnali to kolesje”. Šele takrat, dodaja, so se začele ustanove dogovarjati, kako rešiti primere. Zaradi takih izkušenj predsednik najemniškega sveta ocenjuje, da uprava občine svet že zdaj, kljub njegovi neformalni naravi, upošteva.“In ko ljudje izvedo, da obstajamo, nas pokličejo,” dodaja. A svet je pred naslednjim pomembnim korakom.
Mestni občini so že pred časom predlagali ustanovitev takšnega sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj, kakršnega predvideva zakon in ga potrjuje svet občine. Ko bo oblikovan, bodo svoje predstavnike v Novi Gorici in okolici dobili tudi običajni tržni najemniki. Pogoji za delovanje bodo predvidoma boljši, pravi Mermolja.
Prva pomoč
Predvsem pa bo v mestu organ, ki je po zakonu pristojen, da spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov najemnih stanovanj, ugotavlja pravice najemnikov, obravnava kršitve v teh razmerjih, daje svetu občine pobude, pripravlja predloge za spremembe področne zakonodaje in zagotavlja brezplačno pravno svetovanje.
Zadnje pomeni, da bo v določenih primerih najemnik deležen zgolj začetne pomoči v omejenem obsegu. Kdaj, Mermolja ponazarja z deložacijo: “Ko nekdo dobi odločbo sodišča, je pritožbeni rok 15 dni. Ker nima denarja, gre vprašat na sodišče za brezplačno pravno pomoč, saj za ugovor potrebuje odvetnika. A sodišče ima na voljo 30 dni, da o vlogi odloči. Ko morebiti odobri pomoč, je lahko najemnik že v zamudi. V takem primeru pa se bo lahko obrnil na svet in pravočasno dal ugovor.”
Predlagajo neposreden izbor
Toda naštete naloge zakon predvideva za “varuhe” najemnikov na ravni občine, ki jih ustoliči njen svet. In pri obravnavi ustreznega odloka v Novi Gorici se je zataknilo. Mermoljo in ostale moti predlagana zastopanost različnih skupin najemnikov v novem svetu ter to, da bi vse imenovali izvoljeni lokalni politiki. Bojijo se, da bi na ta način (tudi) to področje prevzeli “strankarski ljudje.”
Sogovornik rešitev vidi v zborih najemnikov, ki bi jih skliceval župan in kjer bi si izbirali svoje predstavnike, ne nujno najemnike. Mestni svet bi potem to potrjeval.
AMBROŽ SARDOČ
