Zgradili naj bi prvo hišo v dveh državah

NOVA GORICA Po tem ko sta novogoriška in goriška občina napredovali v drugi krog izbora za naziv evropske prestolnice kulture (EPK), ekipa, ki kandidaturo pripravlja, nima časa za oddih. Čaka jo še zelo veliko dela. “Zelo hitro se moramo lotiti izdelave naslednje prijavne knjige, ki ima sto strani. V njej moramo konkretizirati vse, kar smo navedli v prejšnji knjigi, natančneje opredeliti vsebinski, finančni, organizacijski vidik. V tem mesecu bo komisija poslala podrobno poročilo, kako naj delujemo naprej,” pravi vodja kandidature Neda Rusjan Bric. Prijavno knjigo bodo morali oddati najverjetneje oktobra, nato si bo komisiji prišla ogledat zadeve na teren, decembra pa bo razglasila zmagovalca.

Natečaj za objekt neposredno na meji

Ena od osrednjih točk kandidature je projekt prenove območja Trga Evrope, ki naj bi postal medkulturno vozlišče, imenovano EPICenter. Da bi dobili ideje, kako ga preurediti v atrakcijo, ki bo privabljala turiste, in obenem prostor, ki bo omogočal združevanje vseh generacij Goričanov z obeh strani meje, sta občini Nova Gorica in Gorica v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO pred dnevi objavili mednarodni arhitekturni natečaj. Osnovna ideja je zgraditi objekt, edinega v Evropi, ki je na ozemlju dveh držav, ki naj bi postal učni center, razstavni prostor in prizorišče za dogodke. Po besedah Nede Rusjan Bric bodo tam združili projekte, posvečene raziskovanju, ohranjanju in predstavljanju spomina na 20. stoletje: “Ideja je, da zgodovino interpretiramo iz slovenskega in italijanskega vidika.” Kako bo objekt videti, bo jasno, ko bodo dobili natečajne rešitve.

Prispele rešitve bo ocenjevala in izbirala mednarodna komisija, v kateri sedijo Roger Riewe (Avstrija), Saša Randić (Hrvaška), Helle Juul (Danska), Polona Filipič (Slovenija) in Giovanni Fraziano (Italija), namestnika komisije sta Vojko Pavčič (Slovenija) in Nathalie Rozencwajg (Velika Britanija). Komisija bo podelila tri nagrade, in sicer 25.000 evrov, 15.000 evrov in 8000 evrov, lahko pa tudi častna priznanja projektom, ki bodo vzbudili posebno zanimanje.

Kot je povedala Fabiana Pieri, odgovorna za natečaj iz EZTS GO, so natečaj izpeljali v sodelovanju z Mednarodnim združenjem arhitektov. Glavni cilj je združitev prostora na območju trga z namenom izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev in povečanja ekonomskega razvoja, turizma in naložb. Ko bo objekt zgrajen, naj bi za vsebine skrbela slovensko-italijanska ekipa, z dejavnostmi pa se bo moral vsaj do določene mere sam financirati. Arhitekti morajo ponuditi rešitve tudi za urejanje obmejnega pasu od Solkana do Rožne Doline. Po besedah Pierijeve je že zaznati zanimanje birojev, predvsem iz Italije in Slovenije, a tudi iz več evropskih držav. Ti bodo imeli čas za izdelavo idejne rešitve do 22. junija, 8. julija bodo razglasili zmagovalce.

Ne vedo še, kakšen bo, a mora biti atraktiven

“Natečaj je zelo pomemben korak k zlivanju obeh mest tudi v prostorskem smislu. Ta projekt bo naredil to regijsko prestolnico atraktivno. To bo prva arhitektura, ki bo skupna. Poklicani so najboljši arhitekti iz Evrope in sveta, da predlagajo svoje rešitve,” je novogoriški župan Klemen Miklavič nakazal, da si veliko obeta od natečaja. Goriški kolega Rodolfo Ziberna je opomnil, da je to sploh prvi tak projekt Italije s katero od svojih sosed. “To bo dodaten razlog za obisk obeh Goric. Če že zdaj trg, ki sploh ni urejen, obišče 40 do 50.000 ljudi na leto, računamo, da bo potem pritegnil stotisoče. Od tega ne bosta imeli koristi le obe mesti, ampak tudi njuna okolica.”

Predsednik EZTS GO Matej Arčon, ki je kot novogoriški župan sprožil projekt kandidature za EPK, je prepričan, da je to velik izziv, ki bo postavil mesti na svetovni zemljevid: “Čezmejno območje je naša prednostna točka, natečaj bo dal rešitev, ki bo dodana vrednost in as v rokavu za kandidaturo za EPK.”

A če Nova Gorica ne dobi naziva EPK, tudi denarja države in EU za ta projekt, ki so ga ocenili na 7,5 milijona evrov, ne bo. A tako Arčon kot Miklavič in Ziberna poudarjajo, da mora iti projekt naprej, ne glede na pridobitev naziva in z njim povezanih evrov, mesti pa morata zanj tako ali drugače najti denar. “Tega izziva se ne bojimo, če je volja, je tudi pot,” je poudaril Miklavič.