Zgradili so lončarsko peč kot pred 2500 leti
V Ajdovščini bodo danes z več razstavami, delavnicami in dogodivščinami prvič obeležili Evropsko noč raziskovalcev. Projektu so se pridružili študentje arheologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki so v sodelovanju z lončarjem Igorjem Bahorjem v Kanjem Dolu zgradili in prižgali lončarski peči, kakršne so bile v uporabi v prazgodovini.
AJDOVŠČINA, KANJI DOL Evropska noč raziskovalcev s podnaslovom Noč ima svojo moč, ki je namenjena predstavitvi življenja in poklica znanstvenika, se bo v Ajdovščini začela ob 10. uri in nadaljevala do večera. V avli Dvorane prve slovenske vlade bosta na ogled interaktivna razstava Hiška eksperimentov in razstava Če slučajno še ne veš: intelektualna lastnina za vsakdanjo rabo, zaživel bo EU kotiček, Pilonova galerija prireja dan odprtih vrat, delavnico za osnovne šole Križem kražem z Venom Pilonom in pogovor Kdo je Veno Pilon?
Obiskovalcem bodo predstavili optične iluzije in jim ponudili znanstvene dogodivščine iz zvokologije in plinologije, eksperimente ter arheološko vodstvo po Kastri. Na “znanstvenem ekspresu” bodo gostili raziskovalki Tino Ponebšek in Ano Velikonja. Program so s partnerji pripravili Ustanova Hiša eksperimentov, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije, vse dejavnosti pa so brezplačne.
Noč raziskovalcev bo na severnem Primorskem še v Novi Gorici in v Tolminu. Ob 17. uri bo Knjižnica Franceta Bevka gostila dr. Iztoka Arčona, ki bo govoril tem, kako lahko z različnimi vrstami svetlobe opazujemo očem nevidni svet okoli nas, uro kasneje pa bo projekcija dokumentarnega filma Pisma iz Egipta. V domu upokojencev v Tolminu bosta imela Maja Ivanišin in Matej Mrak predavanje Veseli raziskovalec za tretje življenjsko obdobje.
Arheologi so izdelovali peč kot pred 2500 leti
Letošnji Evropski noči raziskovalcev so se pridružili tudi na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pod vodstvom arheologinje Mance Vinazza in lončarja Igorja Bahorja iz Lončarskega centra Bahor so v vasici Kanji Dol pred dnevi pripravili lončarsko delavnico. Na njej so s pomočjo predhodnih arheoloških najdb in raziskav zgradili dve lončarski peči, kakršne so poznali v mlajši kameni dobi in starejši železni dobi.
“Arheologi se običajno ukvarjamo z določanjem keramike, torej s preučevanjem posod, manj pa s samim postopkom priprave in z njihovo izdelavo. V tej delavnici smo z lončarskim mojstrom Igorjem Bahorjem spoznali proces priprave. Gre za znanja, ki so jih ljudje v tistem času že posedovali. Vedeti so morali, katera glina je prava za oblikovanje posod, kje dobiti drva, kako izdelati peč, izkopati jamo, izdelati rešetko in kupolo, pri kateri temperaturi je treba žgati glino, da bo izdelek najboljši, in nenazadnje, že med izdelavo so vedeli, čemu bo posoda služila. Domišljena tehnologija je tisto, kar nas pri tem še posebej navdušuje,” je pojasnila arheologinja Manca Vinazza.
Igor Bahorlončar
“Gre za to, da poskušamo razumeti celoten postopek in ga potem tudi izvedemo na način, kot so ga izpeljali nekoč.”
Različne stroke si podajajo roke
Pri raziskovalnem delu so se oprli zlasti na dobro ohranjene peči iz starejše železne dobe, natančneje iz 6. in 5. stoletja pred našim štetjem z območja severne Italije. Te so v pomoč tudi lončarskemu mojstru Bahorju, ki je pri projektu sodeloval kot tehnolog. Kot je povedal, ne prvič, saj ga je eksperimentalna arheologija pritegnila že pred časom.
“Gre za to, da poskušamo razumeti celoten postopek in ga potem tudi izvedemo na način, kot so ga izpeljali nekoč. Tukaj si različne stroke podajajo roke. Arheologi so našli manipulativni prostor, prepoznali obliko kurišča in rešeta, tako da smo tukaj postavili precej natančno rekonstrukcijo peči. V njej žgemo izdelke, ki so jih študentje izdelali v delavnici, nato pa jih bodo primerjali z originalnimi najdbami,” je dodal Bahor. Raziskovalcem so na pomoč priskočili v Goriških opekarnah, kjer so poskrbeli za glino. Delavnica je uspela, saj so iz peči potegnili odlično žgane posode.