Zgradili so temelje za novo hišo in odšli
Deseto leto po potresu, ki je leta 2004 ponovno prizadel Posočje in tudi Idrijsko, so se uresničili strahovi, da bo država zaradi krčenja denarja ustavila dela na več gradbiščih. Delajo samo še na 21, medtem ko so na 18 pospravili orodje in odšli.
BOVEC > Z dodatnimi 800.000 evri bi lahko nadaljevali z deli in se izognili temu, da med ljudi, ki čakajo na obnovljene domove, spet vnašajo negotovost in strah. Zaključek obnove premikajo za dve leti na 2018.
Najbolj so prizadeti na Bovškem, kjer na obnovljene domove čaka še deset družin.
Včeraj so tisti, ki predolgo čakajo, nanizali vrsto travmatičnih zgodb, ki jih bodo zapisali in poslali na številne naslove pristojnih, vse do Bruslja. “Nimamo veliko upanja, toda javnost mora slišali za krivico, ki se nam dogaja,” so povedali. Na posledice krčenja denarja sicer že od lanskega rebalansa opozarjajo državna tehnična pisarna in župani prizadetih občin od Bovca do Idrije. Nič niso dosegli.
Temelji namesto hiše
Država je z jesenskim rebalansom proračuna za leto 2014 predviden znesek 5,5 milijona evrov drastično znižala na 1,4 milijona. S prerazporeditvijo dodatnih 450.000 evrov bodo poskušali zaključiti dela na čim večjem številu odprtih gradbišč, jeseni pa naj bi nadaljevali z načrtovanim tempom, če ne bo prišlo do dodatnega krčenja za leto 2015. Začasno preseljenih oškodovancev je v treh posoških občinah 27, v idrijski pa devet.
Nevenka in Ivan Kravanja iz Čezsoče žalostno gledata temelje načrtovane nove hiše, za katero ne vesta, kdaj bo zgrajena. “Začudena sva pred enim mesecem opazovala delavce, ki so pospravili orodje, rekoč, da brez plačila ne bodo gradili,” sta povedala. “V poškodovani hiši smo leta čakali, lani oktobra pa so nas na hitro obvestili, da bodo rušili. Čez zimo so zgradili temelje, zdaj pa nam ugaša upanje,” pripovedujeta zakonca Kravanja. Jeseni se je družina z dvema otrokoma, ki se šolata v Ljubljani, na hitro preselila v nadomestno stanovanje v bližini, kjer imajo bistveno manj prostora. “Najeli smo 20.000 evrov posojila, ki ga že odplačujemo, državni tehnični pisarni smo nakazali zavarovalnino in od vsega tega imamo temelje za hišo,” je nad mučenjem ljudi zgrožena Nevenka Kravanja.
“Ne vem, če bom dočakala ...”
Ada Babičs soprogomin Ema Mavrič že leta čakajo na obnovo lastniških stanovanj nad trgovino Kmetijske zadruge na Trgu golobarskih žrtev v Bovcu. To hišo so porušili lani jeseni in jo na novo zgradili brez inštalacij. Kmetijska zadruga je sama založila denar za dokončanje spodnjega dela s trgovino. 84-letna Mavričeva pravi, da s 312 evri pokojnine nima denarja za zalaganje: “Tako zelo sem bila vesela, ko so začeli graditi. No, sem rekla, morda bom pa le dočakala vselitev v svoje stanovanje. Zdaj imamo pa tole: samo stene, še voda ni napeljana ... Zavarovalnino sem predala državni tehnični pisarni. Ne vem, če bom to stanovanje dočakala ...” Deset let živi v enem prostoru v nadomestnem bližnjem stanovanju.
Babičeva je skupaj s soprogom več kot tri leta živela v apartmaju v kaninski vasi, šest let v objektu Elektra Primorske. Nima besed za vse, kar se dogaja: “Deset let že prekladam cunje, ker ni prostora za omare. Večina naše stanovanjske opreme je končala v kontejnerju, nekaj še hranimo pri sosedih v kleti.” Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so izračunali, da je država za začasna domovanja po letu 2004 namenila dva milijona evrov.
Deset let so potrebovali za odločitev o rušenju
Do zdaj je država za obnovo po potresu leta 2004 namenila 54 milijonov evrov, v celoti naj bi stala 67 milijonov. Obnovo naj bi zaključili leta 2018.
Rene Čopi iz Čezsoče pravi, da sta jih o krčenju denarja in zaustavitvi gradbišč obvestila bovški župan Siniša Germovšek in vodja državne tehnične pisarne Mitja Pekeč. Upa in pričakuje, da se bodo občine borile naprej. ”Naša hiša v Čezsoči je bila trikrat poškodovana, obnavljali smo jo po potresu leta 1976 in leta 1998. Po potresu leta 2004 je bila spet razmajana in od takrat so naredili samo to, da so pogledali temelje. Po desetih letih prošenj so se vendarle odločili, da jo je treba porušiti in da zgradijo stanovanjsko poslovni objekt. Zdaj se je vse ustavilo. V tej hiši imam umetniško delavnico, od katere naša družina živi.” Poleg tega Čopi čaka še na obnovo galerije v Bovcu. “Deset let so dovolili, da je sredi Bovca turiste strašila in na potres spominjala z tramovi podprta podrtija,” je kritičen. Trdno zagovarja stališče, da mu je država ukradla 38.000 evrov zavarovalnine za galerijo: “Tistim, ki niso zavarovali, je obnovo plačala država, mi, ki smo se odgovorno obnašali, smo pa kaznovani.”
Kaj z zadružnim domom?
V krajevni skupnosti Čezsoča imajo problem z velikim zadružnimi domom, ki je bil po obnovi ponovno poškodovan v potresu pred desetimi leti. “Namesto da bi ga po velikonočnem potresu podrli in na novo zgradili, so injecirali brez učinka. Nihče ne bo odgovoren za sprejemanje takih odločitev. Za devet družin so uredili nova stanovanja, vaška skupnost pa je ostala brez prostorov,” se zgraža predsednik krajevne skupnosti Ambrož Skočir. Ker je kmalu usahnilo upanje, da bo država zagrizla v velik objekt, so se odločili za gradnjo novega vaškega doma na lokaciji stare mlekarne v občinski lasti: “Po našem mnenju je gradnja v višini 300.000 evrov predraga. Stavba je skoraj zgrajena, dokončali jo bomo sami s pomočjo denarja, ki ga bomo iskali na razpisih.”
Župani so ogorčeni
Župani posoških in idrijske občine so zaradi zaustavitve obnove ogorčeni. “Prekinili so jo brez uradnega dokumenta, s katerim bi obvestili investitorje, izvajalce, župane, javnost ... Vedeli smo, da se po rebalansu ne obeta nič dobrega, toda takega ukrepa s težkimi posledicami za oškodovance in izvajalce pa nismo pričakovali,” so župani napisali v vabilu na tiskovno konferenco, ki jo v Bovcu sklicujejo v ponedeljek.
NEVA BLAZETIČ
