Žičnice ne morejo nikomur kar podariti

BOVEC > Z direktorjem Hypo Leasinga Mitjem Križajem smo se pogovarjali o tem, kako nameravajo zavarovati več milijonov evrov vloženega denarja v ATC Kanin in hotel Alp in zakaj niso pristali na ponudbo Bovške razvojne zadruge in Občine Bovec za reševanje kaninskega smučišča. Obe ponudbi sta temeljili na upanju, da jima bo Hypo Leasing za majhen denar oziroma brezplačno prodal oziroma odstopil krožno kabinsko žičnico.

Zadruga in občina sta bili, kot kaže, nerealno optimistični, saj verjetno nista upoštevali ekonomskih in drugih pravil igre v bankah. Zlasti v Hypo banki, ki je bila zaradi spleta okoliščin podržavljena. Je last države Avstrije, ki je vanjo vložila veliko denarja. Novi vodstvi v Avstriji in Sloveniji se trudita, da bi banko očistili grehov za nazaj nad njo bdi evropska komisija. Krožijo pa informacije o likvidaciji in tudi o odkupu slovenske poslovalnice, za katero naj bi se zanimali Rusi. Če bi Hypo občini brezplačno predal žičnico, bi to, poenostavljeno rečeno, pomenilo, da so jo podarili avstrijski davkoplačevalci.

> Zakaj ste zavrnili obe ponudbi?

“V kontekstu stečaja ATC Kanin moramo upoštevati pravne in poslovne vidike. Če bi sprejeli eno ali drugo ponudbo brez postopka transparentne prodaje, bi to privedlo v oškodovanje stečajne mase ATC Kanin. Razliko med našim vložkom in iztržkom bi prijavili v stečajno maso kot našo terjatev. Motiv je prodaja premoženja po čim višji ceni. Žičnica in še marsikaj na smučišču in v dolini ni bilo narejeno brezplačno. In to morajo ljudje na Bovškem razumeti. ”

> Ta zima je torej izgubljena?

“Julija bi morali začeti z obnovo žičnice. Pogovarjati se o tem konec septembra, je neresno. Če je prihajajoča zimska sezona žrtev za dolgoročno dobro poslovanje, je to bolje, kot iskati začasne rešitve.”

> Od lani je Hypo Leasing lastnik tudi hotela Alp. Brez zagona žičnice hotel nima velike vrednosti. Kako boste varovali svojo lastnino?

“To pove, kako zelo smo vpeti v bovški turizem. Pred leti smo ocenjevali, da je vlaganje v Bovško z visokogorskim smučiščem, kjer je praviloma dovolj snega, obetavno. Zapletlo se je zaradi neaktivne vloge lastnikov, ATC Kanin, ki so prvi poklicani za iskanje rešitev. Seveda so vmes posegle težke objektivne okoliščine z letošnjo nesrečo na žičnici, kar terja dodatni denar. Hotel Alp bi morda lahko preživel s poletnim turizmom. Toda ne omejujemo se na parcialno reševanje, poskušamo najti celovite rešitve za zimski in poletni turizem, kar bi najbolj varovalo in oplajalo naš vložek.”

> Koliko je v zdajšnjih okoliščinah vredna vaša lastnina na smučišču, v katerega ste, po naših podatkih, vložili več kot pet milijonov evrov?

“Teh ocen ne komentiramo. Žičnica je specifični problem, na licitaciji jo lahko prodamo zgolj za staro železo. Gre za lastnino, ki ji vrednost lahko dvigujemo le z aktivnim in konstruktivnim pristopom. Zato z vsemi vpletenimi iščemo rešitve in skušamo vzpostavljati stike s potencialnimi investitorji, ki imajo izkušnje z upravljanjem turističnih destinacij. Ocenjujemo, in to vsem dopovedujemo, da Bovško s kaninskim visokogorskim smučiščem in s poletno ponudbo ob Soči predstavlja velik turistični potencial. Če bi se pojavil ustrezni investitor, če bi se vsi povezali, bi zmagali. Pripravljeni smo dati žičnico in vse ostalo, kar je v naši lasti, še za nekaj časa tudi v najem, kar bi bilo za investitorja na začetku bolj ugodno. Seveda bi moral prevzeti stroške upravljanja, vzdrževanja in tudi za obnovo žičnice. Smo finančna institucija, ki mora skrbeti za svojo lastnino. Nikoli nismo imeli namena, da bi bili skrbniki bovškega turizma.”

> Se s kakšnim partnerjem že konkretno pogovarjate?

“Za zdaj je o tem še preuranjeno govoriti”.

> Je vmes tudi PGI Management iz Andore?

“Srečali smo se, njihova ideja se nam je zdela smiselna in ambiciozna, toda manjkal je ključni element; niso ponudili denarne podpore za projekt celovite obnove smučišča.”

> Imate še s kom izkušnje pri tovrstnem reševanju turizma?

“Uspešno smo skupaj z lokalnim okoljem in s turističnimi ponudniki postavili na noge smučarski center Stari Vrh. Hkrati smo že lani podobno pot iz zagate za ATC Kanin ponudili bovški lokalni skupnosti. Menili smo, da bo na Bovškem lažje, ker je v tej destinaciji turistična infrastruktura bolj razvita. Pa se ni izkazalo tako. Pripravljeni smo bili na reprogramiranje dolgov, vendar pod pogojem, da sodelujejo vsi; lastniki, lokalna skupnost in turistični ponudniki. Če bi vsak gost za smučarsko infrastrukturo prispeval evro, bi se računica izšla. Bovški župan ponujenega dogovora ni podpisal. Ob tem pa poudarjam, da za vpletene v reševanje kaninskega smučišča in bovškega turizma ni lahko. To je zahteven izziv.”

> Kaj pogrešate v pogovorih z občino?

“Govorjenje je premalo. Je treba tudi kaj napisati in narisati. Se dobivamo, toda ni vzdržnih predlogov. Občina je zainteresirana, je pa vprašanje, če je ona pravi nosilec zahtevnega projekta reševanja smučišča. Ne ponuja kompleksnega vsebinsko finančnega načrta, ki bi bil podlaga za iskanje močnega partnerja.”

> Kakšen rešilni vzorec vidite za Kanin in Bovec?

“Rešitev je v zasebno javnem partnerstvu. V tem okviru je možno, da javni partner pridobiva nepovratno pomoč EU. V tujini je tako, da je upravljalec smučišča tudi skrbnik ostale turistične ponudbe. S tem ima prihodke tudi od drugih dejavnosti, ne le od žičnice, ki je nujen strošek. Samo čez mejo je treba pogledati. Imajo modele, ki delujejo. Osnova je trikotnik med lastniki zemljišč, upravljalci infrastrukture in ostalo turistično ponudbo.”

NEVA BLAZETIČ