Žito: Mlinotest bo tarča prevzema le s pristankom
Žito ne bo večalo svojega lastniškega deleža v Mlinotestu, če tako povezovanje ne bo sprejemljivo za ajdovsko družbo in če tega ne bo podprla tudi lokalna skupnost. Tako v Žitu odgovarjajo na bojazni ajdovskega župana in 26 občinskih svetnikov, ki so zaskrbljeni zaradi posledic morebitnega Žitovega prevzema Mlinotesta.
AJDOVŠČINA> Vodstvo ajdovske občine skrbi, da bi Žito prevzelo Mlinotest in preselilo sedež tega podjetja drugam. Po grenkih izkušnjah iz preteklosti so odločeni tak morebitni scenarij za Mlinotest preprečiti. Zaradi 800 zaposlenih, ugledne blagovne znamke ter vpetosti Mlinotesta v okolje in njegovo gospodarstvo si bodo prizadevali, da ostane v Ajdovščini kot podjetje z vsemi poslovnimi funkcijami.
Nič na silo
Žito je tudi na seznamu podjetij, v katerih naj bi država prodajala svoj skupaj 27-odstotni delež. Če bi se Žito odločilo za prevzem Mlinotesta, bi se o tej odločitvi posvetovalo z lastniki.
V Žitu, ki ima v Mlinotestu 17-odsotni delež, zatrjujejo, da so bojazni Ajdovcev odveč. Z njihovega vidika je v živilskopredelovalni industriji v Sloveniji smiselno povezovanje in iskanje sinergijskih učinkov. “Če bi bil tak interes tudi na strani Mlinotesta in njegovih ostalih solastnikov, bi bilo smiselno iskati možnosti za povezave in s tem tudi za večanje našega lastniškega deleža v tej družbi. Seveda ob predpostavki, da je tako povezovanje sprejemljivo tudi za ajdovsko družbo in pozitivno sprejeto v lokalnem okolju in skupnosti,” zatrjuje Janez Bojc, predsednik uprave Skupine Žito. Če ta pot ne bo mogoča, pa bodo razmislili o morebitni prodaji svojega deleža v Mlinotestu.
Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj pravi, da razumejo zaskrbljenost lokalnih oblasti. Vodstvo si bo prizadevalo ohraniti podjetje v Ajdovščini in se izogniti možnosti, da bi postali samo poslovna enota nekega večjega konglomerata.
Vendar dividende?
Vodstvi Žita in Mlinotesta vsaj glede nekaterih zadev nista na isti valovni dolžini. Nedavno je prvostopenjsko sodišče ugodilo Žitu, ki je s tožbo od Mlinotesta zahtevalo izplačilo minimalnih dividend za leti 2010 in 2011. Sodba še ni pravnomočna.
V Mlinotestu so zahtevo zavračali, po njihovih ocenah bi izplačilo za 400.000 evrov dividend v zaostreni likvidnostnih razmerah Mlinotestu povzročilo velike težave, morda bi morali celo odpuščati. Vodstvo Žita je jezilo, da je Mlinotest v preteklih dveh letih od družbe Vipa Holding, ki ima zdaj 48-odstotni delež v ajdovski družbi, kupoval poslovno nepotrebna sredstva, dividend pa ni izplačeval že več let. “Po eni strani je tako Mlinotest za poslovno nepotrebna sredstva svojemu večinskemu lastniku v zadnjih dveh letih izplačal približno osem milijonov evrov, po drugi strani pa svojim delničarjem za dividende vse od leta 2008 ni namenil niti centa,” pravi Bojc.
Če bi se Žito odločilo pomembno povečati delež v Mlinotestu oziroma postati večinski lastnik, se najbrž ne bi najprej oglasilo pri trenutno največjem posamičnem lastniku Mlinotesta. Vipa Holding je v likvidaciji, vendar svojega deleža v Mlinotestu ne more prodati. Abanki je namreč uspelo doseči sodno prepoved prodaje. Druga največja posamična lastnica Mlinotesta je družba Go! s 29,6-odstotnim deležem. Pred časom ga je kupila od Vipe Holdinga. Vodstvo Mlinotesta pravi, da so poslovni rezultati v zadnjih mesecih boljši, kot so bili v preteklem letu, in da so spodbudni tudi obeti.
SONJA RIBOLICA