Živahno dogajanje, bolj maloturistov

IDRIJA > V vročih dneh bi na odmaknjenih tematskih poteh v objemu gozdov Geoparka Idrija pričakovali precej obiskovalcev. Čeprav jih v njem, potem ko so vzpostavili najnujnejše infrastrukturo in ponudbo, čaka obilo zanimivosti, ni tako.

Postavljajo trdne temelje

“Tujci povprašujejo predvsem po možnostih za rekreacijo v naših krajih. Največkrat po urejenih kolesarskih in pohodnih poteh. Z Geoparkom, ki oboje ponuja v izobilju, niso seznanjeni. Ker smo ravnokar dobili bogato pregledno karto parka, jim ga bomo laže predstavili,” je prepričana vodja LTO Mirka Rupnik.

Karta parka, ki ob opisih 22 novo oblikovanih pohodnih in kolesarskih poti po občini Idrija (park sovpada z njenim ozemljem), prinaša strnjene informacije o dediščini in ponudnikih. Je eden od rezultatov poldrugo leto trajajočega projekta vzpostavitve in oživitve parka. Občina s številnimi partnerji ga je uresničila s pomočjo evropskega regionalnega sklada.

Ob oblikovanih poteh, interpretacijskih točkah, za sedaj le dokumentaciji za učna centra v nekdanji gozdarski koči Krekovše in etnološki domačiji Šturmajce, vodniški službi, povezavi vseh lokalnih šol v mrežo se zdi ključna bogata vsebinska zasnova. Pravzaprav pripravljenost prebivalcev podeželja in društev po občini, da se vanjo dejavno vključijo.

Vse to, kot pravijo snovalci parka, so šele temelji, ki bodo pritegnili obiskovalce.

Ne množično, saj je, kot zagotavljajo, “skupno vodilo partnerjev v projektu zavezanost k pametnemu trajnostnemu upravljanju z dediščino.”

Med zakladi in najlepšo fotografijo

“Rezultati projekta so temelj za to, da park ne bo mrtva črka na papirju, ampak živahno prepletanje naravnih lepot, zgodovinske in kulturne dediščine, povezanosti mesta in podeželja ter ljudi s tega območja, ki bodo v njem našli razvojne priložnosti,” visoko leteče zvenijo besede sodelavcev parka, ki jih potrjujejo s skoraj vsakodnevnimi aktivnostmi.

Mlada geologinja Mojca Gorjup Kavčič, ki na centru za idrijsko dediščino vodi njegovo najbolj vitalno dejavnost, se zaveda, da je park nujno najprej približati domačinom. Zato obilje delavnic za otroke in odrasle in razstav, da bi se domačini zavedli bogastva svojega prostora.

Nevarnost, na katero opozarja Rupnikova, je, da ključni upravljavci dediščine v občini še tavajo, kako naj to promovirajo - kot Unescovo dediščino živega srebra ali kot geopark Idrija, ki to vsebuje, ali pa še naprej ločeno vsak svoj del. Ker številni upravljavci desetletja niso zmogli stopiti skupaj, je ekipa geoparka nakazala pravo pot. S postorjenim si obeta vpis geoparka v evropsko mrežo sorodnih parkov in s tem tudi pod Unescovo okrilje.

Do ponovnega odločanja o tem (lani je vključitev spodletela predvsem zaradi preskromne promocije parka) napovedujejo še vrsto dejavnosti. V teh dneh ljubiteljske in amaterske fotografe z nagradnim natečajem vabijo, naj do 9. septembra posnamejo najlepšo fotografijo parka. Z društvom Idrija 2020 pa so vstopili v svetovno igro lova na zaklade (geocaching). 20 zakladov, ki so jih skrili ob največje znamenitosti parka, bodo, tako kot preostale po vsem svetu, iskali lovci s sodobno GPS navigacijo, željni novih znanj in doživetij. SAŠA DRAGOŠ