Znajo prav vse, kar so znali dedje
Oglarska nedelja je tridnevno etnološko zabavno dogajanje, povezano z nekdanjo oglarsko tradicijo krniške planote. 19. zapovrstjo je prepričala obiskovalce, čeprav je bilo tekmovalnih ekip manj kot običajno.
IDRIJSKE KRNICE > V petek so pod skrbno urejeno oglarjevo kočo prižgali veliko oglarsko kopo, se v soboto zvečer poveselili ob njej in v nedeljo tekmovalce sosednjih krajev povabili k sestavljanju miniaturnih ogelnic. Čeprav so tokrat sodelovale le tri ekipe, množica obiskovalcev ni bila prikrajšana za popolno abecedo oglarjenja na planoti.
Težaško delo, ki je nekdaj s prodajo oglja v Italijo ali v idrijski živosrebrni rudnik pomagalo preživeti mnoge družine, se je na planoto vrnilo pred slabimi tremi desetletji na pobudo Pavla Šinkovca in Franca Sedeja. “Od rosnih let sem očetu pomagal pri oglarjenju v Kanomlji. Še vedno iz leta v leto postavim vsaj eno kopo. Tudi to jesen jo bom. Ko je oglje skoraj poniknilo iz uporabe in z njim tradicija naših krajev, sva s Šinkovcem prišla na idejo, da bi jo predstavila mlajšim rodovom,“ je povedal Sedej.
Ideja je obrodila sadove in v Idrijske Krnice k oživljeni tradiciji pritegnila obiskovalce od blizu in daleč. Za pobudo je poprijelo turistično društvo in doslej pripravilo 19 oglarskih nedelj. Pravzaprav so praznik oglarjenja že pred leti razširili na tridnevno dogajanje in tudi tokratnega so s prižigom kope uvedli v petek zvečer.
K mojstroma Jožetu Magajnetu in Julijanu Sedeju, ki sta poskrbela, da bo dobrih šest kubikov skrbno zloženega in prekritega lesa po tednu dni tlenja dalo pol tone oglja, so prišli v goste oglarji iz Dol pri Litiji. “Izmenjava izkušenj je bila za nas dobrodošla. Med nami je tokrat kot predsednik ocenjevalcev še Tone Kokalj iz Starega Vrha, kjer imajo za sabo že 41 oglarskih praznikov, “ je povedal Pavel Magajne, ki že vsa leta vodi tekmovanje ekip v sestavljanju miniaturnih ogelnic. Komisija je ocenjevala, ali so tekmovalci zanje pripravili najboljši les ter vejevje in zemljo za zadelavo, les v zlogih zložili v zaobljene ogelnice in nazadnje iz teh uspeli izvabiti dim. Z lesom letos, ko so na planoti še dobro vidne posledice februarske žledi, kakopak ni težav.
“Skrivnost dobrega oglja ni v ognju, ampak v tlenju, ki omogoči počasno izgorevanje organskega materiala in ostanek v kar najboljšem oglju,” je tekmovalce vodil Magajne. Prej in potem je, v paru z oglarko Martino Lukan, obiskovalcem razložil vse, kar je dobro vedeti o tem opravilu.
Tekmovalci oglarska dela dobro poznajo. Da so se skozi leta izmojstrili v opravilu svojih dedov, sta jim priznala pobudnik Sedej in predsednik komisije Kokalj. “Nikoli pa ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše,” je dodal Sedej in mladim svetoval, kako naj popravijo to in ono.
In so! Zato, da bodo ob letu še boljši in bo praznik, ki je streže tudi z bogatim kulturnim programom in, kakopak, z obvezno oglarsko polento, v svoji 20. jubilejni različici dedom resnično v ponos.
SAŠA DRAGOŠ
