Znanje je treba izkoristiti
“Univerza v Novi Gorici je lani že 70 odstotkov prihodkov pridobila iz raziskovalne dejavnosti, kar je popolnoma drugače kot ostale univerze,” je rektor Danilo Zavrtanik včeraj ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanku Stepišniku pojasnil, da daleč največ stavijo na razvoj. Stepišnik je poudaril, da se v Sloveniji premalo teh znanj uporabi v gospodarstvu.
VIPAVA > Univerza v Novi Gorici (UNG) je že dolgo močno vpeta v mednarodno raziskovalno okolje. Od leta 2007 je sodelovala v 30 mednarodnih projektih, s katerimi je iz različnih evropskih skladov pridobila več kot devet milijonov evrov in zaposlila 31 visoko izobraženih sodelavcev. Prav osredotočenost na raziskave, s katerimi pridobijo približno 70 odstotkov svojih prihodkov, jo, po besedah rektorja Danila Zavrtanika, loči od ostalih univerz pri nas. “Pri nas sta glavni raziskovalna in razvojna dejavnost, iz njiju pa izhaja izobraževanje in ne obratno,” je poudaril ob včerajšnjem obisku ministra Stanka Stepišnika v dvorcu Lanthieri.
Stepišnik je na srečanju s strokovnjaki novogoriške univerze malo ali nič spraševal, zato pa je, ko se je seznanil, kaj na UNG sploh delajo, delil nasvete, kako naj se ali bi se lahko razvijali in kam usmerjali. Med drugim je predlagal, da bi lahko univerza ustanavljala start up podjetja. No, na Goriškem je to področje v domeni Primorskega tehnološkega parka, s katerim sicer UNG sodeluje ...
Na univerzi v desetih laboratorijih in centrih izvajajo raziskave na področjih okolja, astrofizike osnovnih delcev, fizike organskih snovi, večfaznih procesov, kvantne optike, materialov, vina, humanistike. “Center za biomedicinske znanosti in inženiring pa je naš vstop v prihodnost,” je dejal prorektor za raziskave Gvido Bratina.
“Univerza v Novi Gorici je regionalni center znanja. Delež prihodkov iz raziskav vsako leto narašča, v prvega pol leta po diplomi se zaposli 80 odstotkov naših diplomantov, smo največji zaposlovalci visoko izobraženih kadrov. Krepi se tudi sodelovanje z gospodarstvom, sistematično skušamo povezovati raziskovalno dejavnost univerze z industrijo,” je pojasnil usmerjenost univerze.
Minister Stepišnik se je strinjal, da ima raziskovalna dejavnost ogromen pomen za razvoj univerz. Prenos tega znanja v gospodarstvo je po njegovih besedah bistven, a ga je v Sloveniji odločno premalo. “Brez tega gospodarstvo enostavno ne more biti konkurenčno. Končnemu produktu moramo povečati dodano vrednost. To je izredno zahtevna naloga, a brez tega si ne znam predstavljati ne gospodarske rasti ne socialne države,” je rekel. Po njegovih besedah je v Sloveniji nakopičenega veliko znanja, večine pa ne znamo uporabiti ali pa nam uide v tujino. Zato bi ga morali znati bolje izkoristiti: “Pomembno je, da se raziskave in razvoj usmerjajo na tista področja, ki jih potrebuje naše gospodarstvo, da se znanje prenaša v končni produkt. Vidim, da ste na pravi poti.”
Kot je poudaril Gvido Bratina, se bo novogoriška univerza v prihodnje poleg razvoja vseh dejavnosti sedanjih raziskovalnih laboratorijev in centrov osredotočala predvsem na področja sodobnih materialov, biomedicine in okolja. “Ta tri področja bodo steber za raziskovanje na univerzi za prihodnje desetletje,” je napovedal.
Med projekti, ki so jih uspeli v zadnjem času pridobiti, je izjemno pomemben Sungreen, ki jim je prinesel preko štiri milijone evrov iz EU. “To je velik dosežek, ne le za nas, pač pa za vso državo. Projekt je namenjen krepitvi razvojnih potencialov v regiji in bo okrepil raziskovalno dejavnost univerze. Štirje milijoni evrov pa bodo šli za nakup raziskovalne opreme in zaposlitev 13 vrhunskih strokovnjakov,” je pojasnil.
MITJA MARUSSIG