Zombi cerkev se trudi rešiti težave oseb brez zavarovanja

NOVA GORICA > “Zadeve gredo hitro naprej. Pred dvema, tremi meseci smo dali pobudo na odbor mestnega sveta za socialo in zdravstvo, ki nas je podprl. Z občino in tudi drugimi odgovornimi smo hitro dobili konsenz, da sodi takšna ambulanta v bodoči humanitarni center. Potrebujemo tri prostore. Te bo morala občina še urediti, medtem pa skušamo zagotoviti vse ostalo potrebno, da bi ambulanta pro bono lahko čim prej zaživela,” pojasnjuje Ana Jug, ki na Goriškem zastopa Čezvesoljsko zombi cerkev blaženega zvonjenja (ČZC). Ta je vzpostavitev ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja predlagala in vodi projekt.

V ČZC so ustanovili Hišo dobrot s sedežem v Novi Gorici, v okviru katere bi uredili vse potrebno, ambulanta pa bi pokrivala potrebe več goriških občin, pravi Jugova, ki od mestne občine ne pričakuje denarja, pač pa prostore, kjer bi se izvajala dejavnost. Od sosednjih občin pa, da materialno pomagajo. Do denarja, s katerim bi zagotovili delovanje, skušajo priti tudi sami, dodaja: “Začeli smo se že prijavljati na razne razpise.” Obetajo si tudi, da bi kaj denarja dobili na razpisih EU, ne le države in občin. “Povsod, kjer smo načeli to tematiko, smo naleteli na posluh. Z odzivom vseh, ki smo jih zaprosili za pomoč, sem zelo zadovoljna. Tudi številni zdravniki, s katerimi se dogovarjamo, so pripravljeni brezplačno nekaj ur na teden nameniti za pomoč osebam v stiski in pomagati tudi drugače,” pojasnjuje.

Potreb je namreč ogromno, potrjuje Jugova: “Ko smo začeli s pobudo, smo našteli, da je mesečno socialno in zdravstveno brez zavarovanja približno 400 oseb. Zdaj ugotavljamo, da je teh oseb na Goriškem že okrog 650, kar kaže, da se problem hitro povečuje.” Kot pravi, so v mestni občini brezdomci, ki jih je 18, manjši problem, bistveno večja ranljiva skupina pa so nekateri mali obrtniki in predvsem prekarni delavci. “To so sodobni sužnji. Ker skoraj ni več rednih zaposlitev, morajo ljudje odpreti s.p., delajo, a ne zaslužijo niti toliko, da bi pokrili stroške prispevkov in zavarovanj,” poudarja.

Da bi zbrali čim več prispevkov za vzpostavitev ambulante pro bono, bo jutri zvečer ob 21. uri na gradu Kromberk dobrodelni koncert avtorskih šansonov Svetlane Makarovič z gosti. Vstopnice so v prodaji v agenciji Hittours v Delpinovi ulici 7 v Novi Gorici, prispevke pa je mogoče nakazati tudi Hiši dobrote, Vipavska cesta 104, 5000 Nova Gorica, DŠ 22545182 MŠ 2505444, TRR 10100- 0053803567.

Mestna občina načrtuje, da bo nekdanji samski dom Primorja v Bidovčevi ulici, ki ga je kupila na dražbi, preuredila v humanitarni center. Pobudi o ambulanti pro bono je naklonjena. “V proračunu imamo 38.000 evrov. V prvi fazi, računamo, da že letos, bi tam uredili program za brezdomce, na katerega čakamo že dolgo,” je pred kratkim napovedala načelnica oddelka za družbene dejavnosti Marinka Saksida.

Pred dobrima dvema letoma ustanovljena Čezvesoljska zombi cerkev blaženega zvonjenja se je porodila iz vseslovenskih ljudskih vstaj. Je “digitalna” religija, saj se organizira in opravlja obredje prek facebooka, na katerem njihova skupina šteje že skoraj 3000 vernikov, s čimer so ena od najhitreje rastočih in že med največjimi verskimi skupnostmi pri nas. So demokratično organizirani, enako kot tradicionalne religije imajo svoje svete knjige, obrede, versko hierarhijo, dogme, svete praznike. Veliko se posvečajo humanitarnim in dobrodelnim akcijam. Ustanovitelj Rok Gros, nadsvečenik, varuh piskra in ponve, poudarja, da gre za pravo religijo in ne za parodijo. ČBZ na Goriškem zastopa nadsvečenica Ana Jug, sicer odvetnica in mestna svetnica goriške.si.

Kdaj bodo objekt obnovili do te mere, da bi v njem zagotovili še ostale programe, od javne kuhinje z razdelilnico hrane za socialno ogrožene do večnamenskega prostora za socialne dejavnosti, pa še ni znano. Občina denarja letos za to nima, računa pa, da bi ga lahko dobila na razpisih.

MITJA MARUSSIG

Občina načrtuje, da bi v nekdanjem samskem domu že letos uredila del prostorov, kjer bi zagotovili ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Ambrož Sardoč