Župani o poplavah
Poplave so minuli vikend najbolj prizadele severnoprimorske občine. Tamkajšnje župane smo povprašali, kako bi jih lahko preprečili in zakaj protipoplavna sanacija vodotokov ni (bila) uspešna.
>Aleš Bucik, župan občine Renče-Vogrsko: “Letošnje poplave so primerljive s tistimi iz leta 2010. Vmes se je zgodila sanacija, ki pa ni pomagala. Možnosti sta dve: ali je bila narejena na napačen način, ali jo bo treba nadaljevati. Vsekakor je treba drugače pristopiti k zadevi. Menim, da bi bilo treba narediti več zadrževalnikov, samo odtekanje vode težav ne bo odpravilo. Občine imamo poplavne študije, od države pa bi bilo odgovorno in smiselno, da bi jih združila in naredila enoten predlog rešitev. Poplave namreč ne poznajo občinskih meja. Smo v netipičnem obdobju, ko sušam sledi ogromna količina padavin. Leta 2010 je bilo kar 54 odstotkov več padavin kot je povprečje zadnjih 30 let. Zato bi morala država ukrepati. Škoda, ki jo povzročajo poplave, je namreč bistveno večja, kot bi stala sanacija, da do poplav ne bi prihajalo. Župani se bomo sestali in oblikovali skupno stališče do tega problema.”
>Zlatko Martin Marušič, župan občine Miren-Kostanjevica: “Glede na poplave iz leta 2010 je bila gladina Vipave v Mirnu nižja za 40 centimetrov, v Biljah pa nekoliko višja. Problema, ki so ga sedaj povzročali hudourniki in vodotoki, pa pred dvema letoma ni bilo. Težko je za zdaj reči, ali je lanska sanacija pomagala. Nekaj zagotovo je, saj je voda hitro odtekala. A pred poplavami seveda nismo varni, zato je treba protipoplavno sanacijo Vipave nadaljevati, ne le pri nas, tudi v Italiji do izliva Vipave v Sočo, saj bo le tako učinkovita. A kaj, ko so letos vse sanacije vodotokov v državi izpadle, v Biljah so letos popravili samo jez, ki bi se sicer lahko podrl. Državo vseskozi pozivamo, naj ukrepa in uredi stvari, denarja pa je, kolikor ga je. Ne morem pa razumeti, da Goriška ni bila uvrščena med poplavno ogrožena območja. Izgleda, kot da nismo ogroženi?!?”
>Matej Arčon, župan občine Nova Gorica: “O vzrokih, da so posledice poplave takšne, kot so, je še težko govoriti. Jutri bomo poslali cenilce ocenjevat škodo. Ena od bistvenih težav je bila, da je bila sanacija zadrževalnika Pikol, ki je trajala kar 22 let in ki jo je občina sofinancirala, končana šele letos in ga niso dali še v upravljanje Hidrotehniku, zato pregrade niso bile pravilno regulirane. Če bi to bilo urejeno že prej ... V Novi Gorici se pripravljamo na gradnjo odvodnika na Prvomajski, odvodnik zalednih vod s Kekca pa je še v načrtovanju. A v takšni situaciji, kot je bila sedaj, odvodnik na Prvomajski ne bi bistveno pomagal. Strinjam se s kolegom Bucikom, da bi morala država te težave na našem območju celovito rešiti. Zato bomo apelirali, naj to naredi.”
>Milan Turk, župan občine Šempeter-Vrtojba: “V naši občini so težave povzročale zaledne vode in poplavljanje Vrtojbice. Odvodnjavanje jih ni moglo odpraviti, saj so bile količine vode ekstremne. Vprašanje je, kaj lahko sploh naredimo, ko pride do takšnih količin. Za nas bi bila velika težava rešena, če bi regulirali, torej razširili in poglobili strugo Vrtojbice. Ker prečka mejo, je to vodotok prvega reda in zanj skrbi država oziroma Hidrotehnik. O regulaciji resno razmišljamo, a občina sama tega ne zmore, saj bi stala nekaj milijonov evrov. Na to redno opozarjamo, imamo narejene tudi poplavne študije. Drugi način bi bila gradnja suhega zadrževalnika, kamor bi preko odvodnika speljali vodo iz Vrtojbice, a tudi ta ukrep bi stal ogromno denarja.” MM
