Zvesti patronu
Filatelistično društvo Idrija je bilo prvo, ki je med zapiranjem rudnika s spominjanjem na pomembne može iz njegove zgodovine, obudilo obeleževanje goda sv. Ahaca. Tokrat mu, pravzaprav prazniku občine, darujejo kartico s škratom Berkmandlcem.
IDRIJA > Stoletja čaščeni god sv. Ahaca je skoraj že utonil v pozabo, ko so se zgodovinskih mejnikov in mož leta 1990 začeli načrtno spominjati v filatelističnem društvu Idrija. Geolog Jože Čar je priganjal, da bi na 22. junija imela praznik občine, in priložnost je ponudila ločitev od sosednjega Cerknega.
Slednje je ohranilo bivši praznik, filatelisti pa so Ahacev god še naprej obeleževali s posveti o zgodovini in njenih tvorcih, poglobljenimi zapisi v svojem glasilu in filatelističnimi obeležji. Ker niso zanemarjali niti drugih pomembnih dogodkov, se je v njihovi zbirki nabralo že 97 tiskanih pisemskih ovojnic in maksimum kart s priložnostnimi žigi in znamkami. “Krivi” so za izdajo devetih posameznih ali serij znamk z idrijskimi in cerkljanskimi motivi in za več deset tematskih razstav. Ne čudi, da so bili večkrat proglašeni za najboljše društvo v državi in so oblegani povsod, kjer telekomunikacijski dobi v brk ponujajo možnost pošiljanja pisem ali kartic z žigi tistega dne v svet.
Tako je bilo tudi v minulih dneh na festivalu čipk, ko so izdali posebno razglednico, ki prikazuje klekljarici, idrijski grad in čipko nad njim, in ji dodali žig ter znamko.
“Na zadnja obeležja lepimo osebne znamke, kar ni povsem v skladu s pravili filatelije,” nam je predsednik društva Franci Jereb razložil, da so bolj čislane pač prave znamke. A podobo Berkmandlca (imenujejo ga po idrijsko Perkmandlc), ki so ga po predlogi akademskega slikarja Jurija Pfeiferja natisnili na praznično kartico, osebno znamko in žig v čast zavetniku rudarjev, je škratovsko simpatično darilo prazniku.
SD