“Če se bomo uspeli uskladiti z državo, bomo akt sprejeli marca”
Sredi leta je izolska občina naročila pregled kmetijskih zemljišč in s tem, hote ali ne, vplivala na usodo zakupnikov. Republiški sklad, ki upravlja z zemljišči, je številnim zagrozil z odpovedjo pogodb, češ da imajo nezakonito postavljene objekte. Občina z županom Igorjem Kolencem na čelu je za konec leta napovedala odlok, s katerim bi uzakonila pomožne kmetijske objekte.
IZOLA > Leto se izteka, odloka pa še ni. V občinski upravi smo se pozanimali, zakaj.
V občinski upravi so se odločili spremeniti prostorski načrt PUP za podeželje, zato so morali zaprositi za mnenje enajst nosilcev urejanja prostora, predvsem z dveh ministrstev, za okolje in kmetijstvo ter z ministrstva za kulturo. Vodja občinskega urada za urejanje prostora Vesna Vičič pravi, da so pričakovali, da jima bosta obe ministrstvi na nek način posegali v njihov predlog sprememb odloka. Gre namreč za občutljivo temo. V odloku je zajetih veliko površin, ob morju pa je pritisk nanje še posebej izrazit.
Nosilci urejanja prostora so: Direktorat za kmetijstvo; Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo; Zavod za gozdove Slovenije; Agencija RS za okolje; Zavod RS za varstvo narave; Direktorat za kulturno dediščino; Direktorat za infrastrukturo; Direktorat za energijo; Elektro Primorska; Rižanski vodovod ter Občinski urad za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj.
> Vam torej ministrstvi otežujeta delo?
“Paziti moramo, da ostajamo strokovni in jasno začrtamo okvire dovoljenega. Tudi zato sta ministrstvi tako zaščitniški. Kmetijsko ministrstvo nam je dalo vedeti, da moramo zožiti nabor dovoljenih objektov, čeprav smo imeli vseskozi pred očmi naš prostor z veliko terasami, ki jih med drugimi obdelujejo številni oljkarji in vinarji. Predstavniki kulturnega ministrstva pa so nam na drugem sestanku predložili dodatne smernice. Glede umestitve objektov so zelo strogi, bojijo se njihovega vpliva na značilno krajino.”
> Toda večina objektov že stoji.
“Zato si želimo, da bi jih - s pravokotnimi oblikami, manjšimi nakloni strehe in zidki - kar najbolj prilagodili krajini. Čeprav kozolcev in brunaric skorajda ni najti, jih bomo prepovedali. Dovolili ne bomo niti bivalnih objektov, prikolic ali zabojnikov, stavb z gorenjskimi značilnostmi in salonitnih streh. Obdelovalcem kmetijskih površin moramo dovoliti objekte, ki jih potrebujejo.”
> Tudi na tako imenovanih planskih območjih 7, 8 in 9, kjer gradnja zdaj ni dovoljena?
“Tudi tam, od Pivola, območja pod izolsko obvoznico in nad njo pa vse do Belvederja in Strunjanske doline je najti objekte, nekatere so postavili celo z dovoljenji. S predstavniki kulturnega ministrstva in piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine še vedno skušamo najti rešitev za to težavo. Prostorsko načrtovanje je v pristojnosti lokalne skupnosti. Država lahko vanj poseže le, ko je to nujno potrebno; če bi na kmetijskih zemljiščih nameravali dopustiti gradnjo apartmajev, denimo. Državne inšpekcije pa bi morale v večji meri bdeti nad izvajanjem aktov.”
> Pa vendar je država odložila rušenje na črno zgrajenih vil z bazeni ...
“Jasno je, da namerava uzakoniti številne črne gradnje, ki kazijo tudi naš prostor. V občinah pri tem nimamo besede. Kot kaže, bo zaobšla predvidene postopke prostorskega načrtovanja in dovolila razpršeno gradnjo, ki jo pri občinskih prostorskih načrtih izrecno prepoveduje. Ko moramo za kvečjemu 30 kvadratnih metrov velike pomožne kmetijske objekte upoštevati vse previdnostne ukrepe, se sprašujem, ali jih bo tudi država pri legalizacijskem zakonu.”
> Kdaj bo torej občina ustrezno dopolnila PUP za podeželje? Jo bo sklad počakal in ne bo začel razdirati zakupnih pogodb?
“Če se bomo uspeli uskladiti z nosilci urejanja prostora, bomo akt sprejeli marca. Januarja bomo skušali doseči takšno besedilo, da bo akt primeren za 15-dnevno javno razgrnitev. Skušali bomo zajeti različne vrste objektov, da bodo ustrezali večini kmetijskih obdelovalcev, prav vseh pa najbrž ne bomo mogli. Sklad se je pisno zavezal, da bo upošteval naše spremembe odloka. Z urejanjem velikih kmetij pa se bomo ukvarjali posebej - v občinskem prostorskem načrtu (OPN). V začetku leta bomo pobudnike pozvali, naj dopolnijo svoje predloge. S kmetijami bomo spreminjali rabo zemljišč, iz kmetijske v stavbno. Pomožni kmetijski objekti pa na rabo kmetijskih zemljišč ne vplivajo. Ostala bodo kmetijska.”MIRJANA CERIN
