“Jok nam ne bo pomagal”
Sedmo leto mineva, odkar se je z objavo lokacijskega načrta v Uradnem listu začela pisati zgodba o gospodarsko-obrtni in razvojni coni Sermin. 48 koprskih obrtnikov, združenih v Konzorcij Sermin, pa še danes ne more zagnati dejavnosti na območju, ki je od leta 2012 zaznamovano s sporom z ajdovskim gradbenim podjetjem Marc.
SERMIN > Konzorcij zdaj pospešeno išče načine, kako čim prej do uporabnih dovoljenj za posamezne objekte.
Pet od šestih sklopov hal je končanih. Šestega, objekt F, dokončuje koprski Grafist. Cona bolj ali manj sameva. Poleg Grafistovih delavcev je tam srečati le nekaj obrtnikov, ki urejajo prostore, vanje selijo opremo ... Svojo poslovno prihodnost na Serminu so si pred sedmimi leti predstavljali povsem drugače, kot se je pozneje izcimilo.
Prej v penzijo kot na Sermin
“Upal sem, da bomo tu lahko zagnali posel, še preden bi odšel v penzijo. No, evo, zdaj sem že v penziji, v obrtni coni pa je še vse narobe,” ugotavlja Vojko Žerjal iz kovinarskega podjetja Žerjali d. o. o. iz Kampela, ki smo ga pred dnevi prestregli v družbi sina Iva in sodelavcev v eni od hal objekta D.
“Kot vidite, urejamo prostor, medtem pa čakamo, da se reši spor, ki je nastal zaradi neporavnanih računov s podjetjem Marc. Ta je po naših informacijah glavni razlog, da za objekte še ni uporabnih dovoljenj,” nam je povedal Ivo Žerjal. “Morda smo se preveč zanašali na konzorcij in se premalo sami vpletali v urejanje cone. A zdaj je, kar je. Če bomo jokali, ne bo nič pomagalo. Treba je nekako delati,” razmišlja. Žerjalovi so, podobno kot številni drugi obrtniki, v selitev dejavnosti v obrtno cono doslej vložili že več sto tisoč evrov. Kdaj se jim bo naložba povrnila?
Nekateri izmed 48 obrtnikov so že nehali iskati odgovor na to vprašanje. Med njimi so tudi takšni, ki so bili prisiljeni zapreti dejavnost oziroma jo prodati, svoje mesto v konzorciju pa so prepustili novim lastnikom.
Hud zaplet z ajdovskim Marcem konzorciju že dve leti v vlogi vodje projekta pomaga reševati Gorazd Dimnik iz ljubljanskega podjetja Elitbau. “Pospešeno se pripravljamo za pridobitev uporabnih dovoljenj, najprej za objekta A in B,” pravi. “Za objekte C, D in E smo v pridobivanju spremenjenega gradbenega dovoljenja, saj so se od leta 2009, ko je nastal projekt, želje in potrebe posameznih obrnikov spremenile. Objekt F je še v gradnji, a bo najbrž končan v kakih 20 dneh,” dodaja.
Dimnik pravi, da je najtrši oreh za Konzorcij dobiti uporabna dovoljenja, ki bi omogočila pravi zagon obrtne cone. Do uporabnih dovoljenj bodo skušali priti s pomočjo mnenja izvedenca. Računajo, da bo prvo dovoljenje izdano v dobrem mesecu. Obrtniki tem napovedim vse teže verjamejo. Vodja Konzorcija Dimitrij Vivoda je nazadnje oktobra lani napovedoval, da bi uporabno dovoljenje utegnili dobiti v roke še pred zimo, a se to ni zgodilo.
Mnenje izvedenca naj bi nadomestilo manjkajoči podpis Marca v dokazilu o zanesljivosti objekta, ki ga je treba priložiti k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja.
Marc: “Izsiliti hočejo naš stečaj”
Ajdovski gradbinec je zapustil gradbišče sredi leta 2012. “Konzorcij nam ni izročil garancij po pogodbi in nam je dodatno zadržal 500.000 evrov plačila, to je več kot pet odstotkov celotne pogodbene vrednosti. Vsega skupaj nam je konzorcij dolžen 2,1 milijona evrov zaradi neplačanih del, nezaračunanih del, in nepovrnjenih avansov, ki smo jih nakazali dvema podizvajalcema, ki sta tudi člana konzorcija,” svoj pogled na neporavnane račune s koprskimi obrtniki prikaže šef ajdovskega podjetja Andrej Marc.
“Mi že dve leti nismo več težava. Naša dokumentacija ni problem, zdaj bodo tako ali tako ubrali drugo pot do uporabnih dovoljenj. Njihova glavna težava je, da jim je verjetno zmanjkalo denarja za dokončanje cone in zato zdaj hočejo izsiliti naš stečaj,” dodaja.
Gorazd Dimnik pojasnjuje, da je spor z Marcem odprt na dveh (sodnih) frontah: “Eno je postopek proti vodenju prisilne poravnave Marca. O tem sodišče še ni odločilo. Drugo je narok, ki je bil spremenjen v mediacijo med Konzorcijem in Marcem. Interna pogajanja še trajajo. Smo optimistični.”
V grobem se pogovarjajo o treh stvareh: o zahtevku za vnovčitev bančne garancije za izvedbo del v vrednosti 900.000 evrov, o stroških podaljšanja gradnje ter o pravilnosti in višini gradbenega obračuna ob končanju del.
“Ne verjamem, da bo kaotična situacija kmalu urejena. Zlasti odvetnikom in izvedencem je v interesu, da se spor ne reši, saj dlje kot traja, več zaslužijo,” pravi Andrej Marc. V tem razmišljanju se marsikateri koprski obrtnik utegne celo strinjati z njim.
ILONA DOLENC
