“Kdor se je znašel v breznu, niti ne prosi več za pomoč”
V Izoli se je ta teden končalo večdnevno izobraževanje skoraj 248 članic slovenskih društev upokojencev, ki koordinirajo 3700 prostovoljk, sodelujočih v projektu Starejši za starejše. Šlo je za redno letno srečanje, na katerem prostovoljke izmenjajo izkušnje. Vse pa opažajo, da je stiska ljudi vsak dan večja.
ISTRA > Ena od koprskih koordinatork prostovoljk je povedala, da si na podeželju sosedje še vedno pomagajo med sabo, v mestu pa veliko manj. Najhujša stiska je sredi Kopra. V kar nekaj družinah sta oba starša brezposelna, njun edini dohodek je del pokojnine enega od starih staršev. Za starejše, ki živijo v blokih, so dodatna težava - stopnice.
Nimajo denarja za hrano in plačilo položnic
Koordinatorke prostovoljke so z lastnimi finančnimi težavami seznanile koprskega župana Borisa Popoviča. Kot pravi Kožuh Novakova, jim je obljubil, da bo občina sofinancirala natis zloženke s predlogi, kako prilagoditi stanovanja za starejše. Lani pa je občina pripomogla, da so si koprske prostovoljke privoščile izlet - kot nagrado za svoje delo.
“Zelo se pozna finančna stiska. Nekateri starejši nimajo denarja za hrano in plačilo položnic, a s tem ne obremenjujejo otrok, ki so tudi sami v stiski. Veliko starejših se je odreklo varstvenemu dodatku in jim je zdaj še huje. S to revščino ponižujejo državljane, ki so ustvarjali socialno državo. Kdor se je znašel v breznu, niti ne prosi več za pomoč,” je nazorna strokovna voditeljica projekta Starejši za starejše in predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Opozarja še, da prav starejši najbolj občutijo vse slabšo dostopnost do zdravstvenega varstva, ki ji botruje mešanje javne in zasebne zdravstvene mreže.
Na tesnem tudi prostovoljke
Omenjeni projekt ZDUS izvaja že enajst let in postopoma širi krog sodelujočih. Od skupaj 520 društev upokojencev jih je pritegnil 283. Kot pravi Kožuh Novakova, so najuspešnejši Notranjci, Gorenjci in severni Primorci. Društva na južnem Primorskem so se jim pridružila najkasneje.
Do pomoči so upravičeni starejši od 69 let, ki živijo v lastnih gospodinjstvih. V Sloveniji jih je 130.000, s prostovoljsko mrežo pokrivajo vse regije, približno 65 odstotkov države. “Prostovoljcev nam manjka v večjih mestih. Tam je veliko starejših, ki se nepoznanim bojijo odpreti vrata.”
Prostovoljke opravljajo delo patronažnih sester in socialnih delavk. Vse pogosteje trkajo na vrata Rdečega križa in v imenu drugih prosijo za pomoč. Nekatere se tudi same soočajo s težavo, kako pokriti stroške prevoza in izobraževanja. Od ministrstva za delo ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO) po besedah Kožuh Novakove dobijo kvečjemu 60 odstotkov potrebnega denarja.
MIRJANA CERIN
