Marušič: Razvoj UP je zdrav in uspešen
Merljivi rezultati kažejo na zdrav in uspešen razvoj Univerze na Primorskem (UP) v zadnjih letih, kar so dosegli s sprostitvijo potlačenega zanosa in kreativnosti predvsem mlajših kolegov in študentov, je na slavnostni akademiji UP poudaril rektor Dragan Marušič.
KOPER > Dragan Marušič je izpostavil vse večje število znanstvenih objav in večjo vpetost v mednarodni prostor.
Po enajstih letih obstoja primorske univerze so po Marušičevih besedah dosegli točko, ko sta potrebna premislek in odločitev, “kaj storiti, da se energija ponovno zavrti, kaj odvreči, kaj spremeniti, da ne obstanemo na mestu in si resigniramo porečemo: nazaj ne moremo, naprej ne znamo.”
Zavreči stereotipe, ki dušijo kreativnost
Odgovor je po rektorjevem mnenju dokaj enostaven: “Zavreči moramo neutemeljene, na nobenih resnih premislekih zasnovane stereotipe, ker delujejo po starosti in spolu diskriminatorno, dušijo kreativnost in so zato razvojno pogubni”.
V tej luči je po njegovem prepričanju zgodba UP dokaj preprosta. Merljivi rezultati namreč kažejo na zdrav in uspešen razvoj univerze. “Število znanstvenih objav v revijah s faktorjem vpliva se je v teh dveh letih na Univerzi na Primorskem povečalo iz 133 na 190,” je navedel Marušič in pojasnil, da jim je to uspelo s sprostitvijo potlačenega zanosa in kreativnosti, predvsem mlajših kolegov in študentov. Prav tako se je povečala vpetost UP v globalno univerzitetno skupnost.
“Drugačni pogledi nas ne morejo omajati v veri in vedenju, da je začrtana pot tista prava,” je še dodal rektor.
Novi častni doktor Harold Kroto
Slovesnosti se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je izrazil zadovoljstvo, “da se slovenski visokošolski prostor razvija, da univerze v vseh regijah dobivajo svoje obrise, da se razvijajo vsaka po svoje, pa vendarle, če me vprašate, vse v dobro in primerno smer”.
Častni gost današnje akademije je bil Nobelov nagrajenec in novi častni doktor UP Harold Kroto. Poudaril je, kako znanost združuje ljudi mimo kulturnih in drugih razlik. Obenem je Nobelovec mladim položil na srce pomen učenja znanosti, in sicer ne le za to, da razumejo, kako deluje moderni svet, ampak da se lahko sami odločijo, ali je tisto, kar jim govorijo razne avtoritete, res ali ni.
STA
