Mešani občutki ob pogledu batano sredi rož
Izolski Trg republike zadnje tri tedne krasi batana, lesen čoln, ki so ga za ribolov uporabljali stari Izolani. Pred dnevi so mu dodali jadro, kar je le še bolj razdelilo občutke ob pogledu nanj. Medtem ko se obiskovalci Izole ob batani navdušeno fotografirajo, so nekateri občani kritični do izbire lokacije, kjer občina opozarja na ribiško dediščino.
IZOLA> Med tistimi, ki so prepričani, da lesen čoln ne sodi v cvetlične aranžmaje, sta podžupan Silvano Sau (italijanska skupnost) in novinarka radia Koper-Capodistria Neva Zajc.
”Čeprav je o okusih težko razpravljati, bi batana sodila k morju ali v muzej, kakršen je muzej batan v hrvaškem Rovinju in katerega ogled toplo priporočam. Z jadrom pa sredi rož in krožišča res nima kaj iskati. Poleg tega - Izola ni več ribiško mesto. Res ne razumem namena te postavitve, razen če gre za predvolilno potezo,” pravi Sau, ki za konec leta s pomočjo Ferruccia Deliseja iz Trsta pripravlja publikacijo o izolskem ribištvu (Delise je tudi avtor dela Zgodovina izolskega pristanišča).
Kot ocenjuje Neva Zajc, gre za izjemno slabo izbiro prostora. “Gre najmanj za nepremišljeno potezo, lahko pa tudi slab okus in napačno strokovno presojo, ki odpira vrsto vprašanj, predvsem, kdo v Izoli ureja javne površine in na kakšen način. Ali to počne med popoldansko ljubiteljsko dejavnostjo, kot bi sama tedaj malo operirala, ali pa se odziva na podlagi trenutnih prebliskov namesto strokovno premišljenih korakov?” se sprašuje in kot zgled dobrega načrtovanja navaja ureditev območja Svetilnik.
MIRJANA CERIN
Kaj o batani menijo upokojeni ribič Rajko Jakomin, muzejski svetovalec v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran Flavij Bonin in piranski raziskovalec tradicionalne ladjarske dediščine Slobodan Simič - Sime, lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.