“Samo stokamo, namesto da bi izboljšali ponudbo”
Izolski župan Igor Kolenc si prizadeva, da bi tudi v istrskih turističnih mestih, tako kot je že urejeno v evropskih, javni red in mir začela veljati šele po polnoči. Turistični delavci bi s tem pridobili dragoceni uri. Številni občani, predvsem iz Jagodja in Tomažičeve ulice, pa se že leta pritožujejo nad nočnim hrupom v Simonovem zalivu, na Placu pod Belvederjem, v Hangar Baru, Arrigoniju, na Svetilniku ...
IZOLA > Kakšen turizem ima Izola in kakšnega si želi?
Nekateri Izolani pravijo, da lahko naredijo natančen seznam vseh koncertov, piknikov in zabav, ki jih pripravljajo na prej omenjenih lokacijah. Zaradi hrupa ne morejo spati, nad njim naj bi se pritoževali tudi najemniki njihovih turističnih sob in apartmajev, obiskovalci Izole torej.
Gostom sporočajo, naj gredo spat
Župan Igor Kolenc pa je svojo pobudo, da bi nočni mir začel veljati šele po polnoči, posredoval ministru za gospodarstvo Stanku Stepišniku, ki jo je menda predal notranjemu ministru Gregorju Virantu. “Če se želimo ukvarjati s turizmom, potem se zadeve lotimo celovito. Ker se v vročih poletnih dneh kopamo do 20. ali 21. ure, se pred 22. uro težko odpravimo v mesto, na kakšno glasbeno ali kulturno prireditev,” utemeljuje. Zdajšnji normativi so po njegovem mnenju pisani na kožo posameznikom, ki lahko, kadar koli jih kaj moti, pokličejo policijo. Ta se mora odzvati, čeprav nima merilnikov hrupa.
Stanovalci dela Jagodja in Tomažičeve ulice so s problematiko hrupa maja ali junija seznanili svet krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava oziroma vodstvo občine (županu so v zadnjih letih večkrat pisali). Navajajo, da organizatorji prireditev ne uporabljajo protihrupnih zaščit in da zvočnikov ne obrnejo proti morju oziroma jih ne nastavijo na primerno glasnost ... Stanovalci v Tomažičevi se pritožujejo tudi zoper “havba partyje”, kamperje in avtobuse na javnem parkirišču ter vrečarje na bližnjem kopališču. Občinskemu svetu je problematiko predstavil svetnik KS in stranke Izola je naša, Alojz Zorko (IJN), vendar v Jagodju zagotavljajo, da njihove pritožbe nimajo političnega naboja. Doslej niso dobili nobenega odgovora. Od države pa pričakujejo, da ne bo spremenila zakona o varstvu javnega reda in miru.
“Ko je občina 22. junija med 22. in 2. uro zjutraj naročila meritve na Placu pod Belvederjem, je bil hrup znotraj dovoljenih meja tako imenovane uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. To je bilo v času nastopa skupine The Bullets. Meritev nismo napovedali, pri pooblaščenem izvajalcu smo jih naročili zaradi pritožb stanovalcev treh ulic v Jagodju, Pod vinogradi, Razgled in Strma pot.”
Kolenc zagotavlja, da si ne želi spreminjati normativov, ki določajo sprejemljivo stopnjo hrupa. Ni pristaš house, reggae in drugih bučnih nočnih zabav, ampak si prizadeva za boljšo turistično ponudbo. “Številni obiskovalci menijo, da je Izola prijetna turistična destinacija, a da v njej nimajo kaj početi. Kaj se dogaja po 22. uri in katera restavracija je takrat odprta? Našim gostom sporočamo: 'Bodite tiho, pojdite spat.' Povsod po svetu pa je poleti zvečer na hotelskih terasah glasba v živo.”
Prepričan je, da bi sprememba, za katero se zavzema, koristila tudi občanom. Lahko bi razmišljali o dodatni ponudbi in dobili priložnost za delo ali občasen zaslužek. Ne gre spregledati, da 700.000 evrov turistične takse ne porabita samo TIC in Turistično združenje, ampak tudi občina sama - za ureditev pločnikov, razsvetljave in urbane opreme mesta.
Miedzyzdroje: 6000 prebivalcev, 12-krat več turistov
Izolo primerja s poljskim mestom Miedzyzdroje ob Baltskem morju, ki ga je službeno obiskal sredi julija. Razlik ne more spregledati: “Mesto oziroma občino s 6000 prebivalci poleti obišče do 70.000 turistov. Ponudijo jim vse, od kampov do hotelov z vsemi zvezdicami ter lastnih hiš, saj se občani poleti iz njih izselijo in jih oddajo v najem. Vsi poslujejo pozitivno in vlagajo v nove zmogljivosti, čeprav na letni ravni beležijo komaj 40-odstotno zasedenost.” Tudi cene so različne: “Nočitev v hotelu štirih zvezdic v bližini Krakova stane 80 evrov, v Istri 130, čeprav ima Poljska 38 milijonov prebivalcev in od tega 750.000 milijonarjev. In kaj dobijo naši gostje za 50 evrov dražjo storitev? Mi znamo samo stokati, namesto da bi izboljšali ponudbo, kar bi nam prineslo višji nivo gostov.”
Pa vendar vidi ob slovenskem morju kar nekaj prednosti, predvsem v ugodnem podnebju in dobri hrani (ozračje ob Baltiku se poleti čez dan ogreje kvečjemu na 20 stopinj Celzija). Izolski gostinci si ne bi si smeli biti neposredna konkurenca. Spremeniti bi morali razmišljanje. Sodelovati so začeli šele v zadnjem času, vendar so rezultati spodbudni. Ko so s spomladansko akcijo Erbe per ovi na podeželju stregli zelišča z jajci, so v nekaj dneh zaslužili več kot v vseh mesecih prej. Akcija je bila tako uspešna tudi zato, ker so se povezali z lokalnimi društvi, ki so jim nabirala zelišča.
Raje degradirana območja kot nova spalna naselja
Če bi želeli spremeniti čas, ko se začneta javni red in mir, je treba spremeniti: zakon o varstvu javnega reda in miru; zakon o prekrških zoper javni red in mir; uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup.
Kolenc poudarja, da občina lahko ustvari le primerne pogoje za turizem, ne more pa vlagati vanj. Bolj kot v preteklosti je prepričan, da ne bi bilo dovolj, če bi zgradili hotel s petimi zvezdicami. “Najprej je treba ustvariti primerne pogoje, potem lahko pričakujemo 'strice' z denarjem. Kaj pa je zgradil ruski lastnik hotelov Belvedere in kam je odtekal dobiček, ki so ga ustvarjali v San Simon Resortu?” je nazoren.
Za Izolo je prava sreča, meni, da so ob morju še vedno tri degradirana območja, Argolina, trikotnik ob hotelu Delfin in območje ob ladjedelnici. “Ne predstavljam si, da bi skozi okno zrl v stanovanja na Argolini. Kakšna bi bila Izola, če bi vsa ta območja pozidali in jih spremenil v nova spalna naselja?! Praznih stanovanj je že zdaj dovolj.” Zavzema se za kakovostne projekte, ki zahtevajo temeljit premislek, omogočili pa bi trajnostni turizem, desetmesečno dogajanje ter nova delovna mesta. Dnevni turizem ga sicer ne moti, bolj mu gre v nos, da mimobežnih gostov Izolani ne znajo prepričati, da bi zapravljali. “Časi, ko so obiskovalci kar plačali, so mimo. Manj ko imajo denarja, bolj pazijo nanj.”
A motijo ga tudi slabo opremljene zasebne sobe in apartmaji. Ruske goste zanimajo razkošni apartmaji, ki imajo 100 kvadratnih metrov. Večina izolskih sob pa spominja na luknje s starim pohištvom. Ne pozna sobodajalca, ki bi nabavil novo notranjo opremo in bi se ponašal s petimi zvezdicami.
“Hrvaški Istrani so prej razumeli, kaj je turizem. Sredi Buzeta so na temeljih ruševine zgradili hotel štirih zvezdic z 22 sobami, bazenom in centrom dobrega počutja. Skoraj tretjina gostov je premožnih Kanadčanov, Avstralcev in Američanov. V notranjosti Istre je vse naprodaj. Za tisoč evrov na dan oddajajo hiše z bazenom in teniškim igriščem. Tudi hoteli španske hotelske verige Meliã, ki se je zanimala za Izolo, oddajajo vile za 1000 evrov dnevno.”
MIRJANA CERIN