“Sklad naj nam preda zemljišča”
Izolski župan Igor Kolenc je prepričan, da so z nedavnim inšpekcijskim pregledom izolskih kmetijskih zemljišč, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odprli Pandorino skrinjico. Na plan naj bi prihajalo vse več dokazov, da sklad ni dober upravljalec državne zemlje, ker ni poskrbel za ustrezne pogoje za obdelavo in je imel do zakupnikov različne kriterije ali pa je z njimi sklepal različne pogodbe.
IZOLA > Na včerajšnji tiskovni konferenci je občinsko vodstvo celo napovedalo tožbo zoper sklad, ker zemljišč - po izpeljavi denacionalizacijskih postopkov leta 2007 - ni predal občini. Po prepričanju Igorja Kolenca je sklad s tem kršil 22. člen zakona o skladu.
Vodstvo izolske občine se zaveda, da morajo izolski kmetje in vrtičkarji zadostiti ustreznim pogojem za obdelovanje površin. Ker jih večina živi v blokih in starem mestnem jedru, potrebujejo objekte za spravilo orodja, poleg tega morajo zbirati deževnico. Vendar morajo biti objekti prilagojeni velikosti zemljišč in ne smejo kaziti prostora. Ko bodo, skupaj s sosednjima občinama, dorekli tipske objekte, napoveduje posebne subvencije, s katerimi bi si socialno šibkejši vrtičkarji lahko prilagodili že zgrajene objekte.
Kam gredo (za)kupnine?
Upravljal naj bi z več kot polovico izolskih zemljišč (največ kmetijskih zemljišč naj bi bilo prav v Istri zaradi eksodusa in nacionalizacijskih postopkov), za katere najemniki plačujejo zakupnino, kupci pa vrtoglave vsote: “Kmetijsko zemljišče na območju Hrvatinov so prodali po 250 evrov za kvadratni meter. Kam je šel denar? Sklad zakupnin ne vrača v prostor. Obstajajo zelo veliki interesi, da niso končali procesa iz leta 2007.”
Vrtičkarji in kmetje so županu večkrat potožili, da dobivajo istrsko zemljo v zakup Celjani, Novomeščani in drugi, več sto kilometrov oddaljeni državljani s statusom kmeta. Potegujejo se za majhna zemljišča, zatem pa še za vsa sosednja in imajo - zaradi statusa kmeta - prednost pred istrskimi obdelovalci. Nekateri vedo povedati, da je sklad dajal v najem tudi ista zemljišča različnim zakupnikom in da nekaterih zemljišč ni nikoli predvidel za zakup.
Nerazumno premalo časa
Izolski prvi mož opozarja še, da jim je sklad za razrešitev vseh zagat na kmetijskih zemljiščih postavil časovne roke, ki jih ne zmorejo spoštovati. V 90 dneh morajo z odlokom določiti, kakšni objekti so dovoljeni za kmetijsko rabo. Čeprav ustrezno dopolnitev Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje Kolenc obljublja še pred koncem leta, opozarja, da so potrebni najmanj štirje meseci oziroma dve branji spremenjenega osnutka odloka o prostorskem aktu, pa še javna razgrnitev. Prvo branje bo oktobra. Sklad so prosili, naj jim da več časa in do dopolnitve prostorskega akta zamrzne vse aktivnosti. S tem so seznanili tudi ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana.
Kolenc zakupnikom svetuje naj skladu posredujejo vse zahtevane informacije in priložijo dokumente, na podlagi katerih so zgradili objekte. Fotografirajo naj objekte in napišejo izjavo, da jih uporabljajo izključno v kmetijske namene. Pritožijo naj se nad prejetim opominom pred odpovedjo zakupne pogodbe in priložijo vse bistvene informacije ter fotografije.
Neulovljive tako opredeljene datume, so postavili tudi izolskim vrtičkarjem in kmetom. Tisti, ki za objekte na kmetijskih površinah nimajo soglasij sklada, saj jih ta ni dajal, v 30 dneh ne bodo mogli dostavili dokumentacije, ki dokazuje, da so objekte postavili zakonito. Težavi bodo težko kos tudi zakupniki, ki so v zakup dobili zemljo z objekti vred.
Zakaj sklad občini še ni vrnil zemljišč?
“Ko bo denacionalizacija v celoti zaključena, se bodo določena zemljišča, skladno z zakonom, prenesla v last lokalnih skupnosti. Prvenstvena naloga sklada je gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi,” na vprašanje PN pojasnjujejo na skladu. Površine, ki bodo prešle v last občin, naj bi določila vlada. Upoštevala naj bi obseg zemljišč, ki so jih imele v lasti lokalne skupnosti pred drugo svetovno vojno, in potrebe prebivalcev lokalne skupnosti. “14. člen zakona o skladu pa določa, da so lastnina občin kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, ki ležijo na območju občine in so bili 6. aprila 1941 v lasti občine.” Ali to velja tudi za Istro, ki je tedaj sodila pod Kraljevino Italijo, na skladu ne pojasnjujejo. Dodajajo le, da uradno razlago zakonov daje državni zbor.
MIRJANA CERIN
