“Smeti ustvarjamo ljudje, ne stanovanjska kvadratura!”
Koprčanka Marija Blažič je en mesec načrtno zbirala odpadke, ki jih ustvari v gospodinjstvu. Razgradljive ostanke je odlagala v kompostnik na vrtu, ločene frakcije pa je odnašala na ekološki otok, tako da ji je na koncu ostala le še malo večja vrečka drugih smeti.
KOPER > S tem je hotela dokazati, da ji Komunala Koper zaračunava oderuško ceno za odvoz odpadkov, ki jih pravzaprav sploh ne proizvede.
Sem vdova in se komaj prebijam čez mesec, a moram Komunali plačevati okrog 23 evrov mesečno, se huduje Marija Blažič. “Za 25 litrov sortiranih odpadkov plačam več, kot nakupim v trgovini,” še ugotavlja. Do pomladne podražitve komunalnih storitev je plačevala 11,80 evra. “Niti to niso bili zanemarljivi stroški, vendar je zdajšnji znesek noro visok,” je nezadovoljna.
V Komunali Koper so že ob pomladnem 114-odstotnem povišanju cen odvoza odpadkov napovedali, da bodo do konca leta z novim tarifnim sistemom zagotovili bolj pravično obračunavanje te storitve. Če so do zdaj kot merodajno upoštevali velikost stanovanja, se bodo v prihodnje ravnali po okvirnih ocenah, koliko smeti ustvari posamezno gospodinjstvo. Denimo, štiričlanska družina naj bi v enem tednu napolnila 240-litrski zabojnik za smeti, dvočlanska pa 120-litrskega. V koprski občini pojasnjujejo, da je nov pravilnik pripravljen. Trenutno je v usklajevanju, zato ga bodo občinski svetniki obravnavali na prihodnji seji.
“Pridela” desetkrat manj odpadkov, kot jih plača
Pravi, da se je v njenem gospodinjstvu sprva nabralo za sedem kilogramov odpadkov. Največjo težo so predstavljali biološki odpadki, ki jih tako ali tako odlaga na vrt. Blažičeva našteva, da mesečno “pridela” štiri litrske embalaže jogurta, največ štiri pločevinke, kakšno stekleno posodo od vložene hrane, bolj poredko embalažo pralnih sredstev, papir pa odlaga v zabojnik za ločene odpadke. Pravi, da ne kupuje sokov, niti mleka v tetra embalaži, saj ga kupuje na mlekomatu in ga shranjuje v stekleno embalažo. Izjemoma kupi sadje, zelenjavo pa pridela na vrtu.
“Na položnici za odvoz komunalnih odpadkov med drugim piše, da plačujem infrastrukturo za odvoz 72 kilogramov smeti. Dokazano jih ne proizvedem, ker le občasno živim v Kopru. Če to, kar počnejo, ni ropanje, potem, lepo prosim, povejte to kako drugače,” je ogorčena Blažičeva. Odgovornim v koprski Komunali polaga na srce, da smeti ustvarjajo ljudje, ne stanovanjska kvadratura.
Tehtanje smeti ni izvedljivo
Predstojnik koprskega občinskega urada za gospodarske javne službe Raf Klinar jo na dokaj birokratski način, med drugim, seznanja z uredbami, metodologijami, elaborati in predpisi s tega področja. “Pri določitvi cene se upošteva dejansko zbrane količine komunalnih odpadkov, te pa se pri obračunu sorazmerno porazdeli na volumen zabojnika in izrazi v kilogramih,” navaja Klinar.
Z Blažičevo se strinja, da po zdajšnjem obračunu posameznik ne plača cene za dejansko ustvarjene odpadke. “To bi lahko dosegli le z njihovim tehtanjem po posameznem stanovanju, vendar je kaj takega za zdaj neizvedljivo,” ocenjuje. Poudarja, da so uporabniki dolžni plačati za komunalne usluge. Njihove cene pa da so oblikovane tako, da pokrijejo vse stroške storitev teh javnih služb in so skladne z veljavno uredbo.
Podobna pojasnila je dobila tudi v koprski Komunali. Med drugim so ji sporočili, da so ponovno preverili podatke v evidencah in pregledali obračun storitev za njeno odjemno mesto. V odgovoru so zapisali, da jim ni posredovala drugačnih podatkov, ki bi jih lahko upoštevali pri obračunu, zato so ugotovili, da je ta pravilen in ji svetovali, naj račun poravna.
To pa Blažičevi prav nič ne pomaga pri razumevanju, zakaj mora vsak mesec tako velik kos svoje upokojenske pogače nameniti za odvoz odpadkov, ki jih sploh ne ustvari. NATAŠA HLAJ
