“Veliki koncerti se ne izplačajo”
S krčenjem proračuna se manjšajo tudi zneski, ki jih koprska občina namenja organizatorjem prireditev. Z vodjo Turistične organizacije Koper Tamaro Kozlovič smo se pogovarjali, kako to vpliva na prireditveno sliko koprske občine. Kakšne in katere prireditve so pri nas najbolj uspešne? Katere imajo prednost, ko se deli občinska pogača? In kako tolerantni smo v turističnem Kopru do prireditvenega živžava?
KOPER > Zadnji dve leti je koprska občina za sofinanciranje prireditev namenila po 190.000 evrov, kar je bistveno manj kot v preteklosti. Leta 2010, denimo, so prireditve olajšale proračun za več kot 300.000 evrov. “Osredotočili smo se predvsem na to, da smo omejili oziroma bolj definirali vsebine, s katerimi se organizatorji lahko prijavijo na razpis. Prireditve, ki so po mnenju komisije komercialno naravnane in se lahko same financirajo, tu nimajo mesta. Zadnja leta smo vse bolj selektivno dodeljevali tudi denar za vaške šagre. Zdaj smo to povsem črtali,” pravi prva dama Turistične organizacije Koper, Tamara Kozlovič.
“Če te prireditev stane 50.000 evrov, moraš pritegniti 5000 ljudi, ki so pripravljeni plačati 10 evrov vstopnine. Ali pa 2000 ljudi, ki so pripravljeni plačati še več. Na Primorskem pa, vemo, plačevanje vstopnine ni najbolj priljubljeno ...”
> Denarja je torej manj, pogoji za prijavo na občinski razpis pa so strožji? Do kakšnih sprememb je to pripeljalo?
“Mislim, da smo skozi leta dosegli več stvari. Ena je zagotovo boljša koordinacija prireditev. Razpis nam omogoča, da datume prilagajamo. Občina lahko pozove organizatorja, da spremeni datum, če se zgodi, denimo, da pade več priretitev na isti dan. Dosegli smo tudi, da dogajanje bolj 'kroži' oziroma da se lokacije menjujejo. S tem razbremenjujemo občane, ki živijo na območjih, kjer so prireditve (bile) bolj pogoste.”
> Kako bi tujcu predstavili prireditveno sliko koprske občine?
“Tu je paleta vseh okusov. Od alternative s Kopergroundom in drugimi podmladki do jazza in drugih zvrsti na festivalih JEFF in Baladoor. Ob četrtkih imamo posebne koncerte v Taverni, ob torkih gledališke večere na Martinčevem trgu, ki so razprodani ... Na Titovem trgu smo imeli uspešen koncert dua 2 Cellos, po drugi strani pa so dobro obiskane tudi prireditve, kakršna je, denimo, Fešta na pomolu, ki je nekakšna šagra v mestu.”
> Zakaj število koncertov mednarodno priznanih glasbenikov tipa 2 Cellos v Kopru upada?
“V Kopru in nasploh v Istri je takšnih koncertov vse manj, ker se finančno preprosto ne izidejo. To so izvajalci, ki stanejo 20.000 evrov in več. Če dodamo še vse stroške, je to najmanj 50.000 evrov za celo prireditev. Ogromno je treba vložiti tudi v promocijo. Vsak laik lahko izračuna: če te prireditev stane 50.000 evrov, moraš pritegniti 5000 ljudi, ki so pripravljeni plačati 10 evrov vstopnine. Ali pa 2000 ljudi, ki so pripravljeni plačati še več. Na Primorskem pa, vemo, plačevanje vstopnine ni najbolj priljubljeno ...”
> Zakaj je odpor do vstopnin tako značilen za Primorce?
“Mislim, da prav zaradi poletnega utripa na tem območju. Ljudje so navajeni, da se v turističnih mestih poleti nenehno nekaj dogaja na odprtem in da so dogodki brezplačni. Če je vstopnina, je prireditev že a priori slabše obiskana.”
> Najbrž se boste strinjali, da Kopru primanjkuje ustrezno pokrito prizorišče? Pozimi mladina množično roma predvsem v komercialno naravnano zabavišče Tuš Planet. Bo v prihodnosti kaj drugače?
“Že lep čas se pogovarjamo o tem. Bile so že različne zamisli o primernem pokritem prizorošču, a so jih vselej prehitele druge prioritete. V koprski občini imamo ogromno ustreznih dvoran, saj ima skoraj vsaka vas v zaledju svoj kulturni dom. A ta prizorišča za organizatorje očitno niso tako zanimiva kot mestno središče. Tam se novo prizorišče kulturnega dogajanja obeta v prostorih cerkve sv. Frančiška, ki jo občina pravkar prenavlja. Ta dvorana bo dobrodošla pridobitev, bo pa dogajanje v njej številčno in vsebinsko omejeno, saj to ne bo zabaviščni center, pač pa protokolarni objekt.”
> Kateri dogodki se izkazujejo za najbolj uspešne in pritegnejo največ obiska?
“Gledališki večeri na Martinčevem trgu so že leta razprodani. Ljudje pridejo tja uro prej, da dobijo mesto. Vsi bolj intimni dogodki v prijetnem ambientu so zelo privlačni in zanimivi, zlasti za domačine. Tudi, denimo, Poletje v Bertokih, ki je bolj v zaledju, ali pa festival JEFF na vrtu pokrajinskega muzeja. Zelo uspešen je bil Ceu smeh ...”
> Iz mestnega jedra se je že pred nekaj leti umaknila ena najbolj množičnih prireditev v Kopru, ki se je iz Rumene noči prelevila v Festiko. Zakaj?
“Preprosto zato, ker se finančno ni več izšlo. To prireditev je sofinancirala tudi občina, v največji meri pa pokrovitelji. Ti zadnja leta izredno dobro premislijo, komu bodo namenili denar. Očitno ta prireditev ni več pritegnila njihove pozornosti, so pa jo pritegnile nekatere druge prireditve, denimo, Fešta na pomolu, Fešta kalamarov ...”
> Kaj se je zgodilo s priljubljeno podeželsko prireditvijo, smokavsko šagro Kur en bot?
“To bo treba vprašati organizatorje. Zaradi prepoznavnosti, ki jo je ta šagra imela, nam je žal, da je več ne pripravljajo, a mislim, da je zanos nekoliko upadel, saj so imeli zadnja leta izredno nesrečo z vremenom, kar je prineslo tudi določene finančne posledice. Nasploh se organizatorji prireditev soočajo z velikimi stroški, ki si jih včasih težko povrnejo. Glasbene skupine so absurdno drage. Preprosto ne odstopajo od svoje cene, ne zanima jih, kakšno bo vreme, kolikšen obisk in kolikšna potrošnja. Ne prevzemajo nikakršnega tveganja, kar po mojem mnenju ni prav.”
> O kolikšnih zneskih govorimo?
“Povprečen bend, ki priskrbi glasbeno kuliso neki vaški šagri, stane najmanj 600 evrov. A to je samo strošek benda. Prištejmo še 200 evrov za Sazas, pa še 200 ali 300 evrov za ozvočenje, plačilo za varnostnike, stroške promocije ... Če je slabo vreme, organizator izgubi vse. Mislim, da bi se morale glasbene skupine nekoliko prilagoditi razmeram in svoje plačilo v določenem deležu vezati tudi na prodajo vstopnic in na izkupiček od gostinske ponudbe.”
> Eden od pogojev za dodelitev občinskega denarja je, da ima prireditev svojo prepoznavno vsebino in značaj. Kaj natanko ste imeli v mislih, ko ste to zapisali?
“To med drugim pomeni, da dajemo prednost tistim prireditvam, ki so že tradicionalne. Takšen je, denimo, Praznik refoška.”
> Na prepoznavnosti vse bolj pridobiva tudi festival HistErija v Gračišču.
“Ta prireditev se mi zdi kot nekakšen pilotni projekt za podeželje. Takšnih bi lahko bilo več. Kapo dol pred organizatorji, ki vlagajo veliko truda in časa v to, da pritegnejo toliko ustvarjalcev iz vse Evrope. To je tudi primer, da se je z vaščani moč marsikaj dogovoriti. Prebivalci Gračišča živijo s to prireditvijo in komaj čakajo nanjo.”
> Na podeželju torej deluje. Kako tolerantni pa so do prireditev domačini v mestu?
“Mislim, da se je ta odnos v zadnjih letih izboljšal. Zdi se mi, da so Koprčani nekako ponotranjili, da je Koper postal turistično mesto. Tudi pritožb čez hrup je vsako leto manj. So, a je njihovo število zanemarljivo. Pri koordinaciji prireditev skušamo v največji možni meri upoštevati želje in potrebe domačinov.”
> Izolski župan Igor Kolenc je nedavno izrazil stališče, da bi se javni red in mir morala začeti šele po polnoči. Se v Kopru s tem strinjate?
“Se. Seveda pa je treba v soglasju s prebivalci najti pravi ključ za to, da bodo vsi zadovoljni. Pri nas je ponudba po določeni uri res precej skromna. Sama sem, denimo, včasih lačna tudi 23. uri. Ko grem na dopust, najdem tudi ob takšni uri odprte restavracije. Tu pa lahko grem kvečjemu na burek ali kaj podobnega. Raje bi se usedla k mizi z okusno ribo na krožniku in s kozarcem dobrega vina. To ne pomeni, da mora po mestu do 4. ure zjutraj odmevati bučna glasba. Treba je najti neko mejo, tako da lahko mesto sobiva s turisti.”
> Kako pri tem sodelujete s sosednjima občinama?
“O tem se redno pogovarjamo, sploh s predstavniki izolskega in portoroškega turističnega združenja. Med pripravami sprememb zakona o spodbujanju razvoja turizma smo ta vprašanja večkrat odprli in opozorili, da je treba definirati turistične kraje in jim priskrbeti drugačno ureditev.”
ILONA DOLENC
