“Z Rdečo tipko nikoli nisi sam”
“Ne znam si več predstavljati življenja brez Rdeče tipke. Počutim se dosti bolj varno, saj vem, da mi bo vselej, kadar bo to potrebno, nekdo priskočil na pomoč,” pravi 92-letna Eda iz Semedele, ki je, tako kot že skoraj 200 starejših v Istri, vključena v program varovanja na daljavo.
KOPER > Gospa Eda živi sama. Zdravje ji še dovolj dobro služi, tako da o odhodu v dom upokojencev še ne razmišlja. Da se v svojem stanovanju počuti varna, pa gre velika zasluga Rdeči tipki - službi za priklic pomoči, ki omogoča 24-urno varovanje na daljavo. Storitev že vrsto let omogoča Center za pomoč na domu Mali princ, ki je eden od razvojnih programov Centra za socialno delo (CSD) Koper.
“Vselej se lahko zanesem na koga”
Varovanje na daljavo omogočajo tudi na Goriškem. Storitev nudi Center za pomoč na domu Klas, ki deluje pod okriljem CSD Nova Gorica. “Med 17. in 7. uro zjutraj, ko je naš center zaprt, klice sprejema varnostna služba. Oni dobro poznajo naše varovance in vedo, kako ukrepati, saj redno sodelujemo,” pravi vodja Klasa Jelka Humar. V Rdečo tipko je trenutno vključenih le dvanajst oseb, ki mesečno za storitev plačujejo 15,50 evra. Humarjeva si želi, da bi bila storitev čimbolj dostopna, saj bi se tako v program vključilo več oseb, in da bi tudi občine na širšem območju Goriške imele več posluha do te vrste pomoči starejšim. “Vsaka finančna pomoč bi nam prav prišla. Na Goriškem se je zaradi velike brezposelnosti precej zmanjšalo število uporabnikov pomoči na domu. Ljudje preprosto nimajo denarja. Mnogim so svojci za nujne primere priskrbeli mobilni telefon z vsega tremi tipkami, tako da je enostaven za uporabo. Za tiste, ki živijo sami in nimajo nobenega, pa bi bila Rdeča tipka prava pomoč,” je prepričana Humarjeva.
“Ta mala napravica mi daje občutek varnosti, saj vem, da se vselej lahko zanesem na nekoga. Zadnje čase mi je, k sreči, ni bilo treba uporabiti, pred leti, ko sem imela hude zdravstvene težave, pa mi je zelo pomagala. Takoj, ko sem pritisnila na rdeči gumb, je prišla pomoč,” se spominja gospa Eda.
Tudi 89-letna Danica, ki se je marca iz Izole preselila v nova varovana stanovanja v Olmu, se ob rdečem gumbu, kot mu sama pravi, počuti veliko bolj varno. “Priporočila bi ga prav vsakemu starejšemu človeku, ki živi doma; tudi če je v skupnem gospodinjstvu s svojimi otroki. Mladi so namreč čez dan v službi, imajo svoje obveznosti in ne morejo nenehno bdeti nad nami,” pravi gospa Danica. “Navsezadnje - kaj pa je teh 19 evrov na mesec v primerjavi z občutkom varnosti. Pa še sam nisi nikoli. Iz centra me vsak dan pokličejo, da preverijo, kako sem,” je zadovoljna.
“Nekatere pokličemo večkrat na dan, nekatere samo nekajkrat na teden, odvisno pač od dogovora in potreb. Varovance povprašam po počutju, spomnim jih, da morajo vzeti zdravila, malo poklepetamo o tem in onem ... Veste, nekaterim je naš klic edini v celem dnevu. Veliko ljudi je samih. In osamljenih,” pravi operaterka Jerica Jazbinšek, ki je v centru zaposlena prek javnih del. “Na dan opravim od 40 do 50 klicev, večkrat pa tudi varovanci pokličejo k nam. K sreči večina klicev ni nujnih,” dodaja.
Ko uporabnik sproži rdečo tipko, v centru zazvoni alarm. “Nemudoma preverimo, kaj je narobe in po potrebi k osebi pošljemo zdravniško službo, gasilce, policiste, varnostnike ... Odvisno od tega, kakšne vrste pomoč potrebuje. K sreči alarm ne zvoni pogosto. V septembru smo imeli deset intervencij, v prvem tednu oktobra pa dve.”
Interes doslej pokazale le istrske občine
V program Rdeča tipka je redno vključenih 120 ljudi, 80 pa občasno, ko gredo, na primer, svojci na dopust. “Večina naših uporabnikov prihaja iz koprske občine, ki za program namenja tudi največ denarja, nekaj pa jih je tudi iz izolske in piranske. Program je bil sicer zasnovan za celotno obalno-kraško regijo, a žal ostale občine za to obliko pomoči doslej še niso pokazale interesa,” pravi vodja programa Matej Vatovec. “Škoda, saj ta storitev omogoča uporabnikom, da z ustrezno organizirano pomočjo še naprej živijo v svojem domu, hkrati pa tudi svojce razbremeni skrbi.”
Storitev varovanja na daljavo je plačljiva. Cena polnega paketa, ki vključuje tudi povezavo z varnostno službo - ta hrani ključe stanovanja in (poleg zdravstvenega osebja) intervenira v primeru alarma -, znaša 50 evrov na mesec. “Tisti z nižjimi pokojninami so seveda upravičeni do subvencije,” razlaga Vatovec.
Večino denarja za delovanje programa Mali princ zagotavlja koprska občina: letno zanj namenja od 130 do 150.000 evrov, program pa finančno podpirata tudi izolska in piranska občina (prva s 15.000, druga pa z 10.000 evri). “Seveda bi si želeli, da bi k programu pristopile tudi druge obalno-kraške občine, saj si želimo, da bo storitev uporabljalo čim več ljudi. Navsezadnje pa tudi zato, ker potrebujemo denar, če hočemo našo storitev še izboljšati,” pravi Vatovec. Rdeča tipka je povezana z analogno telefonsko linijo, v Malem princu pa si želijo, da bi bila povezava možna tudi prek mobilnih telefonov, saj bi bila tako storitev dostopnejša. PETRA VIDRIH
