21-letnik že od poletja spi v šotoru
Štiri kamnite stene, gola in v teh dneh tudi premočena tla, na sredi pa majhen sivo-oranžen šotor. Ta prostor v zapuščeni stari hiši sredi Puč je začasno prebivališče 21-letnega Koprčana Marka Lovrečiča, ki je zaradi neurejenih družinskih razmer že od začetka poletja na cesti.
KOPER, PUČE > S pomočjo društva Pozitivno življenje, koprskega Rdečega križa in drugih ustanov zdaj išče pot do zaslužka in strehe nad glavo.
Ne pije, ne kadi in ne uživa mamil. Mark Lovrečič daje vtis mirnega in vljudnega mladeniča, ki pa priznava, da ga šolski učbeniki nikoli niso veselili. S podrobnostmi o družinskih razmerah ne želi seznanjati javnosti, da pa vedeti, da je za zadnje nesporazume med drugim kriva tudi njegova pomanjkljiva izobrazba.
Od junija živi tako rekoč življenje brezdomca. Če odštejemo nekajtedensko bivanje pri očetu, je ves čas nastanjen v zapuščeni hiši v istrski zaledni vasi. Puče so mu domače, ker tam živi njegovo dekle. Nekaj časa ga je gostila njena družina, a se “na dolgi rok” ni obneslo. K svoji mami, pravi, ne more. “Tudi ona bo kmalu ostala brez stanovanja, saj so ji napovedali deložacijo, nakar se bo najbrž odselila k partnerju v Trst,” pove.
V želji, da bi pomagali Marku Lovrečiču, so se v društvu Pozitivno življenje povezali z Lovrom Muženičem iz bara Malibu pod izolskim stadionom. Tam bodo drevi pripravili koncert, na katerem bodo zbirali prostovoljne prispevke za Marka. Nastopili bodo Bakan Rock Gang in mladi glasbeniki. Kdor želi kakor koli drugače pomagati, lahko to sporoči društvu Pozitivno življenje prek facebooka, elektronske pošte (mp31ster@gmail.com) ali telefona (068/ 159-269) ali pokliče neposredno Marka na 070/264-983.
Noči so hladne ...
Zatočišče, ki si ga je v začetku poletja poiskal v na pol porušeni kamniti hiši, je bilo v toplem obdobju leta dokaj zadovoljivo. Pravi, da je že pred časom tam naletel nanj lastnik hiše. “Pojasnil sem mu, zakaj sem tam in mu dejal, da se bom takoj umaknil, če tako želi. Dovolil mi je, da ostanem.” Poletne dneve je preživljal zlasti v družbi dekleta. V Koper se je odpravil z avtobusom ali peš. Pot v eno smer prehodi približno v uri in pol. “Saj ni hudega. To je dobra rekreacija,” skomigne z rameni.
Zdaj, ko temperatura pada, pa si želi čim prej na toplo. “Ponoči me res nekoliko zebe,” je priznal v torek, ko nam je razkazal svoje začasno prebivališče. Na vprašanje, ali se ne boji za svoje zdravje, pa je odvrnil: “Ah, saj sem že vse leto prehlajen. Tega sem vajen.” Nedavno so z Markom stopili v stik člani koprskega društva Pozitivno življenje, ki ga vodi Mojca Lubej. V njeni družbi je pred desetimi dnevi tudi prvič obiskal koprski Rdeči Križ.
Bolj izjema kot pravilo
“Drži, fanta poznamo,” potrdi Monika Florjančič, vodja zavetišča za brezdomce in drugih socialnih programov na koprskem RK. Pove, da se s takšnimi primeri srečujejo zelo poredko. “Običajno nimamo tako mladih uporabnikov. Ko gre za mlajše od 30 let, so to najpogosteje odvisniki od prepovedanih drog brez prave socialne mreže. Mark to ni.”
Na RK mu pomagajo, kolikor je v njihovi moči. Seznanili so ga z oblikami pomoči, ki so mu na voljo, mu pomagali narediti načrt, kako do denarne podpore in kako do trajnejše namestitve. Ponudili so mu prejemanje dnevnega toplega obroka, kar je tudi sprejel. Zavrnil pa je namestitev v zavetišče za brezdomce. “Vem, kakšni ljudje so tam. Med njimi so tudi alkoholiki in uporabniki drog. Ne želim biti v takšni družbi,” pojasni Mark. Kljub mrazu raje prespi v zapuščeni hiši v oddaljenih Pučah. Občasno ga na svojem domu gosti Lubejeva. Glede prenočišča se je začel dogovarjati tudi z Društvom prijateljev zmernega napredka, a pravi, da ga tam vsaj še do konca meseca ne bodo mogli gostiti.
Zdaj čaka na odločitev o denarni socialni pomoči, za katero je zaprosil na koprskem centru za socialno delo (CSD). Direktorica Tjaša Rodman pravi, da Marka tudi na CSD dobro poznajo in z njim sodelujejo že vrsto let. “To počnemo še naprej. Seveda, ko se sam odloči za to,” dodaja.
Išče zaposlitev in upa na pomoč
Na zavodu za zaposlovanje se je prijavil kot iskalec zaposlitve. Izobrazbe nima, a pravi, da bi poprijel za vsakršno delo. Nekaj izkušenj ima z delom v skladišču, v trgovini in v kuhinji. Dokler ne pride do lastnih prihodkov, bi mu najbolj prav prišla denarna pomoč, še bolj pa začasna streha nad glavo, najraje v domačem, istrskem okolju.
Začasna rešitev bi lahko bile bivalne enote
Začasna rešitev za stanovanjski problem, kakršnega ima 21-letni Mark Lovrečič, bi bila namestitev v tako imenovano prehodno bivalno enoto. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper (JSS MOK) razpolaga z desetimi takšnimi enotami, a so trenutno vse zasedene.
“Na regijskih posvetih za pripravo nacionalnega načrta za socialno varstvo redno opozarjamo na pomanjkanje tovrstnih začasnih stanovanjskih rešitev v obalno-kraški regiji. Vedno bolj jih potrebujemo, saj je vedno več deložacij, vedno več razdruženih družin ...” pravi Monika Florjančič iz koprskega območnega odbora Rdečega križa. V Ljubljani, denimo, je takšna pomoč na voljo pod okriljem društva Kralji ulice.
“Gre za bivalne enote z nastanitveno podporo za socialno ranljive. To je korak naprej od najosnovnejše pomoči, kot je nastanitev v zavetišču za brezdomne. V obdobju, ko so nastanjeni v takšnih stanovanjih, uporabnikom strokovni delavci pomagajo osvojiti vsakdanje veščine samostojnega bivanja,” opiše Florjančičeva.
JSS MOK razpolaga z desetimi bivalnimi enotami. Trenutno so vse zasedene. Dodelijo jih tistim upravičencem do neprofitnega stanovanja, “ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, ki so v najtežjih materialnih in socialnih razmerah in jih je zaradi ohranjanja družine potrebno reševati izven javnih razpisov.” Lahko pa jih dodelijo tudi zaradi izredne socialne ogroženosti, ko družini zaradi deložacije grozi brezdomstvo.
“V takih primerih se bivalna enota dodeli zlasti zaradi zaščite mladoletnih otrok,” dodajajo v Skladu.
Ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj 20 do 30 bivalnih enot pod pogojem, da upravičenci v razumnem roku rešijo svoj stanovanjski problem. Sklad namreč v zadnjih letih vse teže izpolnjuje potrebe po neprofitnih stanovanjih. “Razlog je vedno večji izpada finančnih sredstev, kar je posledica nerealno nizkih neprofitnih najemnin, ki so že deset let zamrznjene,” pojasnjujejo.
Neprofitne najemnine dosegajo le približno tretjino povprečne tržne najemnine. “Sedaj je JSS MOK še dodatno obremenjen z novim davkom na nepremičnine, ki bo dodatno zmanjšal prihodke v letu 2014,” so zaskrbljeni v Skladu.
Upravičenci naj bi bivalne enote zapistili po največ treh letih, vendar ... “Težave nastanejo, ker si upravičenci v večini primerov v tem času ne uspejo zagotoviti primernega najemniškega stanovanja na trgu oziroma ni javnega razpisa za neprofitna stanovanja, tako da ostanejo bivalne enote zasedene čez dovoljene roke. Sodnih postopkov proti najemnikom, ki neprofitno najemnino redno poravnavajo, pa zaradi socialnega stanja družin JSS MOK ne začenja,” pojasnjujejo.
Primera Marka Lovrečiča ne poznajo. Pravijo, da z njegove strani niso prejeli nobene pisne vloge, o zadevi pa jih (še) ni seznanil CSD Koper. Poleg tega njegovega imena ne beležijo niti med prijavitelji na zadnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj, ki se je pravkar zaključil. “V razpisu je bil poseben poudarek na samskih prosilcih, ker v zadnjih letih ugotavljamo, da se prav tak tip prosilcev izjemno povečuje; zatadi ločitev, slabih družinskih odnosov, osebnih stečajev, brezposelnosti ...”
ILONA DOLENC
