30 let bitk za vodo

ISTRA> Čeprav je direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar javnost na hudo pomanjkanje vode opozoril že prejšnji torek, odklopov vode, redukcij torej, še niso uvedli. Pa vendar je prepričan, da so neizbežne - glede na obremenjenost 1000 kilometrov obsežnega vodovodnega sistema in na to, da so bile zadnje omembe vredne padavine že pred desetimi meseci.

Deževati bi moralo najmanj en mesec

“Drugod po Sloveniji in zunaj nje bi najbrž že razglasili naravno katastrofo, mi pa še kar uspemo zadostiti vsem potrebam. Redukcije imajo že več mesecev v Slovenski Bistrici, denimo. Sami z njimi odlašamo. Zavedamo se, da bi spremenile običajni življenjski ritem Istranov ter istrskemu gospodarstvu in turizmu zadale hud udarec,” pojasnjuje Hočevar. Tako kot prva lastovka ne prinaša pomladi, niti prve plohe še ne bodo napolnile brkinskega vodozbirnega območja: “Ena ploha v kraškem svetu, kjer je vodozbirno območje reke Rižane, ne more odpraviti vseh zagat. Napolniti se morajo vse pore kamnitega sveta. Da bomo zlezli na zeleno vejo, bo potreben mesec dežja ali dva, celo trije meseci.”

Si predstavljajo, kako bodo privijali vijake na cevovodih oziroma pritiskali gumbe v nadzornem centru, obenem pa vodo jamčili izolski bolnišnici, zdravstvenim domovom, domovom za upokojence, vrtcem, šolam in ne nazadnje gasilcem? “Pripravili smo različne scenarije, ker ne vemo, kje bomo najprej izgubili količine; ali nam bo hrvaški Istrski vodovod, s katerim sicer zelo dobro sodelujemo, začel dobavljati deset litrov na sekundo vode manj ali pa bomo prisiljeni za prav toliko zmanjšati črpanje podtalnice iz našega vira. Ključna bo tehnična usposobljenost sistema, v katerega smo v zadnjih desetih letih skupaj s tremi istrskimi občinami vložili več kot 100 milijonov evrov. Breme odklopov bomo med porabnike enakomerno porazdelili,” zagotavlja Hočevar.

Niti Kubed niti Padež

Čeprav je od zadnjih redukcij minilo 25 let, so bili z vodo na tesnem tudi poleti 2006 in 2003 (hrvaški partner sam tedaj ni imel težav z oskrbo z vodo, kot jih ima danes). Nove krize z vodooskrbo so torej neizbežne. Po vseh teh letih pa Istra še ni dobila dodatnega vodnega vira, čeprav je Rižanski vodovod pripravil projekte za vodno zajetje Kubed, država pa kasneje za Padež (Padež sam ali skupaj z bližnjim potokom Suhorko). Za Kubed, ki bi stal približno 25 milijonov evrov, država potem ni dala soglasja za gradnjo, državni lokacijski načrt za Padež pa so ustavili po prvi javni obravnavi: “Projekt, ocenjen na do 50 milijonov evrov, smo uspešno vodili do leta 2006 oziroma 2007. Namesto da bi ga dve leti zatem uresničili in leta 2010 začeli s poskusnim obratovanjem, pa je država ustavila tudi ta projekt. DLN, zanimivo, ni nikoli preklicala. K rdeči luči so največ pripomogli slovenski strokovnjaki, ki se niso mogli zediniti, kateri vodni vir je najustreznejši.”

Vprašljiva tudi dodatna voda s Krasa?

Zdaj stavijo na program oskrbe z vodo za Kras in Istro, ki ga v imenu devetih kraških in istrskih občin ter Ilirske Bistrice vodi Sežana. “Ni popoln, vendar bi preprečil pomanjkanje vode, s kakršnim se zdaj soočamo. A tudi s tem programom zamujamo. Bojim se, da ga ne bomo mogli pravočasno izpeljati, da bi do prihodnjega leta dobili evropski kohezijski denar, kajti končati bi ga morali do leta 2015.” Hočevar navaja še, da ima vsak projekt prednosti in slabosti. “Toda za enega bi se vendarle morali odločiti, ga kot infrastrukturni objekt umestiti v prostor, kar je po sedanji slovenski zakonodaji najteže, in izpeljati. Vode na tem območju primanjkuje že 30 let. Zbrati bi morali veliko dobre volje, predvsem v službah okoljskega in prostorskega ministrstva, potem pa še na občinskih ravneh.”

MIRJANA CERIN