326 privezov med Piranom in Belimi skalami
V morju od Pirana do Belih skal naj bi v prihodnje postavili 326 začasnih privezov. Piranska občina jih načrtuje 200 od piranske cerkve do Pacuga, v Krajinskem parku Strunjan (KPS) pa jih načrtujejo 126 med Strunjanom in Belimi skalami.
PIRAN> Zaradi takšnih načrtov so vzrojili naravovarstveniki v organizaciji Alpe Adria Green (AAG). V vodstvu piranske enote zavoda za varstvo narave pa trdijo, da bi privezi, predvsem pa režim, ki bi ga vpeljali, povzročali manj škode, kot jo povzročajo plovila zdaj.
V KPS so o tako imenovanih mrtvih sidrih - betonskih blokih z verigami, na katere se privežejo plovila - razmišljali že pred časom. “Prijavili smo se že na tri ali štiri projekte EU, vendar brez uspeha. Zdaj se prijavljamo na tri nove,” pravi Marko Starman, direktor javnega zavoda KPS.
Betonski bloki ali železni vijaki
“Privezna mesta bi morali nujno urediti v KPS, pa tudi izven parka, ob obali, ki je priljubljena med kopalci. Namen privezov namreč ni le varstvo narave, ampak tudi varovanje kopalcev,” opozarja. Ko bodo postavili priveze, se na območju KPS plovila ne bodo več mogla sidrati, saj s tem uničujejo morsko dno.
Razmišljajo o dveh različicah priveznih mest. Na morsko dno nameravajo postaviti betonske bloke ali pa vanj zavijačiti železne vijake in nanje pripeti verige in plavajoče boje s privezi.
“Katera različica bo prišla v poštev, bo odvisno od posameznega območja. To bo obravnavala študija, ki bo nared predvidoma konec leta,” je napovedal Starman.
Kot pravi, bo postavitev enega mrtvega sidra stala od 4000 do 5000 evrov in vključujejo tudi delo. Zanimivo, da so razmišljali tudi o tem, da bi namesto betonskih blokov za mrtva sidra uporabljali skale iz predora Markovec.
“Sicer pa je najcenejša možnost za zavarovanje narave in kopalcev prepoved privezovanja plovil. Za to bi morala vlada sprejeti takšno uredbo ali načrt upravljanja, da bi prepoved veljala za vse naravne rezervate ob slovenski obali, denimo tudi za Debeli rtič in za Punto. Toda prav je, da ljudem ponudimo alternativo in možnost privezovanja,” razmišlja Starman.
Uvedli bi “parkirnino”
Projekt še ni tako daleč, da bi že bilo jasno, kakšen bo režim privezovanja plovil. “Zagotovo bi morali uvesti 'parkirnino'. Vsaj zato, da bi pokrili stroške vzdrževanja priveznih mest. Pobiral bi jo nekdo, ki bi bil zaposlen v KPS ali pogodbenik,” pravi direktor javnega zavoda KPS.
Pomemben vidik je tudi nadzor nad plovili, ki bi uporabljala priveze. “To bodo dnevni privezi. To pomeni, da na plovilih ne bo mogoče prespati, kot opažamo na mnogih plovilih, privezanih v Izoli in Strunjanu,” opozarja.
Obala od Pirana do Pacuga za kopalce
Tako kot v KPS razmišljajo tudi v piranski občinski upravi za območje od piranske cerkve do Pacuga. Nalogo so zaupali komisiji, ki jo vodi Egon Stibilj iz Javnega podjetja Okolje. V podjetju imajo že izdelan idejni načrt, po katerem bi na omenjenem območju uredili 200 priveznih mest v dveh vrstah. Plovila se tako ne bodo smela sidrati bliže kot 200 metrov od obale. To območje bo “rezervirano” za kopalce.
“Na ta način bi radi ločili kopalce od plovil, ki se zdaj zasidrajo tudi samo deset metrov od obale. Prekinili bi radi sidranje, saj sidra uničujejo morsko dno. Razmišljali smo tudi o podvodnih grebenih, velikih približno 1,5 metra krat 1,5 metra z luknjami, v katerem bi ribe našle bivališče. Ne vemo pa, če bomo to zamisel uresničili, saj so nekateri proti,” pravi Stibilj.
Po idejnem načrtu nameravajo betonske bloke v morje postaviti vsakih 50 metrov. Sprva so načrtovali, da bi jih povezali z verigo, na katero bi privezali 200 boj. Nanje bi se privezala plovila. “V spremenjenem načrtu bomo verigo odstranili zaradi pomislekov biologov, da bi drsala po morskem dnu in povzročala škodo. Prav tako bodo betonski bloki bolj skupaj, kar bo finančno ugodnejša rešitev,” napoveduje Stibilj.
Projekt z vsemi spremembami naj bi bil pripravljen do konca novembra in bo osnova za pridobitev morebitnih subvencij. Postavitev betonskih blokov bo občino stala predvidoma 800.000 evrov, zato, tako Stibilj, iščejo možnosti, da bi denar dobili tudi iz evropskih skladov. V občinski upravi načrtujejo, da bi projekt uresničili v letih 2012 in 2013.
Naravovarstveniki so proti privezom
Postavitev priveznih mest je na noge spravila naravovarstvenike iz AAG. Franc Malečkar ugotavlja, da je piranska občinska uprava s tem odprla pot do “črne” marine v velikosti tiste v Izoli. Ob predpostavki, da bi se na privezih plovila privezovala 90 dni na leto, bi po njegovih izračunih v morje spustila novih 13.500 kubičnih metrov nesnage na leto.
Vprašanje je tudi, pravi Malečkar, kako bo množica plovil videti z obale, saj naj bi “zid barkač” kazil pogled čez morje. Sprašuje se še, kaj si o tem projektu mislijo Pirančani, ki morajo preživeti s 500 evri ali celo manj na mesec?
Podobno meni Vojko Bernard, predsednik AAG: “Smo proti takšni obliki priveznih mest, ker bi iz njih nastali podvodni grebeni. Prav tako bi vplivali na biodiverziteto, kar so nam potrdili strokovnjaki piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. S postavitvijo takega števila priveznih mest bi nastala črna marina. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi ob močnejšem vetru plovila trčila druga ob drugo in celo končala v Fiesi.”
Občina: “Marina na črno je zdaj”
V piranski občinski upravi se ne strinjajo z naravovarstveniki AAG. Pojasnjujejo, da od 326 privezov 126 ni “občinskih”.
“Za preostalih 200 pa očitek glede marine na črno ni utemeljen. Marina na črno je opis trenutnih razmer - že zaradi fotografij, ki jih vsako leto objavljajo časopisi in na katerih se jasno vidi sidranje velikega števila plovil na črno. O devastaciji morskega dna pa priča vrsta strokovnjakov že več let,” zatrjujejo v občinski upravi.
Projekt, pojasnjujejo, se te problematike loteva s sistemsko rešitvijo. Ta bo pripomogla k varnosti kopalcev (z vzpostavitvijo plovnih poti), skrbi pa tudi za morsko floro in favno (privezovanje ne uničuje morskega dna in mrtva sidra služijo kot zatočišče za morsko favno).
Na očitke, da bo nesnaga s plovil končala naravnost v morju, odgovarjajo: “To se dogaja tudi zdaj, vendar projektna skupina išče rešitve, kako bi taka dejanja zajezili na različne načine, bodisi z opozarjanjem, nadzorom ali morda tudi s kaznovanjem.”
Za zavod privezi niso sporni
Robert Turk iz piranske enote zavoda za varstvo narave je prepričan, da imajo načrtovana privezna mesta več prednosti kot slabosti. “Najpomembnejše je varstvo narave. Med Piranom in Fieso je vsako poletje ogromno plovil. Prav tako med Rtom Strunjan in Belimi skalami. Več kot 150 plovil in prav toliko sider na dan naredi veliko škodo, najbolj na morskem travniku in trdnem dnu. Če bi uredili privezna mesta in prepovedali sidranje bliže kot 150 do 200 metrov od obale, torej tam, kjer je na dnu mulj, bi omogočili, da bi plovila povzročala manjšo oziroma manj vidno škodo,” opozarja.
Na pomisleke AAG, da bo nastala marina odgovarja, da gre le za dnevne priveze, torej nočitev na plovilih ne bo mogoča. “Tudi drugod v svetu so privezna mesta v zavarovanih območjih ustaljena praksa. Ponekod imajo obiskovalci možnost ostati več dni skupaj, vendar za to plačajo precej višjo ceno. Na ta način se na privezih izmenja več plovil,” opisuje Turk.
Veduta, pravi, bo ostala enaka, še naprej se bo z obale ponujal pogled na plovila. Prepričan je, da biodiverziteta zaradi privezov ne bo ogrožena. Za odpadke - ki naj bi jih tako ali tako niti zdaj ne odmetavali v morje - pa bi lahko organizirali odvoz. Še posebej, če bo za začasno privezovanje treba plačati.
NIVES KREBELJ
