365 dni opatijske in portoroške riviere
Portorož in hrvaška Opatija sta pri ustvarjanju in trženju prireditev s področja kulturnega turizma stopila skupaj. Občini Piran in Opatija ter obe tamkajšnji turistični organizaciji so se združili v projektu 365 dni Riviere, s katerim želijo poskrbeti za privlačno celoletno ponudbo kulturnega turizma in večjo prepoznavnost obeh destinacij.
PORTOROŽ>“Največji dosežek projekta je, da smo se sistematično začeli ukvarjati s kulturnim turizmom. Naredili smo analizo, katere prireditve trenutno obstajajo na destinaciji, kdo jih organizira in katere želimo poudarjati. Narejena je bila tudi strategija, kako bi te prireditve dobile mednarodno veljavo,” je rezultate projekta ocenil direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič.
V študiji so začrtali niz turističnih produktov, ki bi v Portorož in Opatijo čez vse leto prinašale vsebine s področja kulturnega turizma. Pustnim prireditvam ob koncu zime naj bi v pomladnih mesecih tako sledil sklop, povezan z wellnessom in kulinariko. V poletju bosta imela glavno vlogo ples in glasba, jesen bi bila v znamenju filmske glasbe, leto pa bi se sklenilo z decembrskimi prireditvami. Pri oblikovanju prireditev so se po besedah vodje operacije Jasne Softič z Občine Piran oprli na že obstoječe, ki jih nameravajo nadgraditi.
Oba kraja sta v okviru projekta pilotno realizirala po en dogodek. V Portorožu so decembra lani pod skupno ime Vse sladkosti življenja združili prireditve v božičnem in prednovoletnem času, obogatili so jih še s Festivalom penin. V Opatiji pa so kot pilotni projekt februarja letos izpeljali prireditve v času pusta.
Dodano vrednost projekta vidi Jasna Softič, vodja operacije, predvsem v ponovno obujenem povezovanju obeh krajev, ki sta pred stoletjem, v skupni Avstro-Ogrski monarhiji, že slovela kot mondeni letovišči. Pojasnjuje, da imata obe turistični destinaciji precej skupnega, od kulinarike do istrskega zaledja. “Ugotovili smo, da se lahko skupaj tržimo,” poudarja.
Projekt, vreden približno pol milijona evrov, so izvedli v okviru Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013, v višini 85 odstotkov pa je financiran z denarjem Evropske unije.
STA
