60 odstotkov gostincev živi iz rok v usta
“Konkretno lahko povem, da sem za svoja lokala zaradi novih predpisov o požarni varnosti, ki so zgolj birokratske narave, imel 8000 evrov stroškov, lokala pa nista čisto nič požarno bolj varna,” kot primer nesmiselnih finančnih bremen, ki jih država nalaga gostincem, navaja Mate Matjaž, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije. Opozarja tudi, da je 60 odstotkov slovenskih gostincev na robu preživetja.
PORTOROŽ > “Pustite nas delati,” je slogan letošnjega srečanja gostinske sekcije slovenske obrtne zbornice, ki je bilo včeraj v Portorožu. Slovenski gostinci javnosti sporočajo, da jih pestijo predvsem pomanjkanje kakovostne delovne sile in pretogo izvajanje zakonodaje, ki z novimi in novimi predpisi draži njihovo poslovanje. Po besedah Mateta Matjaža, predsednika sekcije za gostinstvo in turizem, so se stroški gostincev zaradi birokratskih vzrokov v zadnjih letih povečali za 25 odstotkov, gostinci pa si zaradi tega niso upali dvigniti cen. Številni naj bi bili zato prisiljeni v životarjanje.
“Vse več je zakonov in predpisov, ki nam prinašajo nove finančne obremenitve - od pogojev za uporabo glasbe do sprememb tobačnega zakona,” razlaga Matjaž. Kot poudari, gostincem ne gre za to, da bi zmanjševali standarde, a opozarjajo, da jih inšpekcijske službe kaznujejo za vsako malenkost, medtem ko bi lahko zgledovale po sosednjih državah, kjer je njihovo delo tudi posvetovalne narave. “Najraje se spravijo na manjše podjetnike, medtem ko večje družbe pogosto pustijo pri miru,” meni sogovornik. Kot nadaljuje, se inšpektorji poslužujejo tudi pregleda davčnih blagajn za ugotavljanje spoštovanja obratovalnega časa. “Ali naj gosta, ki pride pol ure pred zaprtjem lokala, zapodim, češ da ga ne bom postregel, ker bi lahko prekoračil urnik?” se o po njegovo neživljenjskih predpisih sprašuje Matjaž. Izpostavi tudi težavo, da večina gostiln na podeželju, kjer imajo goste pogosto le ob vikendih, ne morejo legalno povečati števila delavcev, ko jih potrebujejo.
“V Sloveniji ni gostinca, ki ne bi imel težav s kakovostnim kadrom. Ta gre namreč v sosednje države, kjer so plače višje,” pove Matjaž. Za primer navede razpis portoroške hotelske družbe Lifeclass, ki je mesec dni zaman z razpisom iskala kuharje in natakarje. Eden izmed razlogov za slabše plačano delo v slovenskem gostinstvu so po njegovem prehude davčne obremenitve. “V gostinstvu se dela čez praznike in vse nedelje, plače pa niso ustrezno višje kot v drugih panogah. Deloma gre vzrok iskati tudi v podcenjenosti poklica, kar pa se - predvsem pri kuharjih - počasi spreminja,” pove. Za mlade je, nadaljuje, tudi več možnosti, da bi se uvaljevili, če gredo v tujino. “Tam imajo več možnosti, da poklicno rastejo in so primerneje plačani. Pri nas je tudi premalo poudarka na izobraževanju. V Istarski turistični zajednici, denimo, mesečno organizirajo izobraževanje s svetovnimi imeni kulinarike,” omeni.
NATAŠA ČEPAR
