80. Pomorski krst: Država brez pomorščakov in morja je kot ptica brez kril

"Bistvo pomorskega krsta ostaja enako: povezati zgodovino, kulturo in znanje z mladimi generacijami," je v nagovoru zbranim poudaril ravnatelj šole Borut Butinar. Opozoril je, da pod slovensko zastavo danes ne plujejo več velike tovorne ladje, a morje še vedno potrebuje strokovnjake, ki poznajo njegove zakonitosti, veščine in nepredvidljivo naravo.

Praznično vzdušje je preplavilo obalno mesto, ko se je povorka dijakov popoldne podala od šolskega dvorišča proti Tartinijevemu trgu. Letošnja prireditev je imela še posebej slovesen pridih, saj je šola obeležila častitljivi 80. krst po vrsti, ki je odslej vpisan v slovenski register kot nesnovna tradicija. To pa je prvi korak, če bi država tradicijo kdaj pozneje želela predlagati za svetovni Unescov seznam.

"V grajenje skupnosti ne sodi divje izživljanje"

Čeprav se je obred v preteklosti včasih spogledoval s pretirano grobostjo, je danes dogodek varen, dostojanstven in usmerjen k povezovanju. "Ko sem bila sama krščena, so nas polivali z vsem mogočim, zato je posredovala šola. Dodali so kulturne vložke in danes fazane izključno škropimo le četrti letniki," je pojasnila organizatorka in članica gusarsko odete skupine rabljev, Karin Guzič.

Pomorski krst 2026

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Dijaki so ponosno poudarjali kulturno noto piranskega obreda, zlasti v primerjavi z incidenti, o katerih poročajo iz nekaterih drugih slovenskih mest. "Krst je dober za psiho fazanov, saj se po njem počutijo bolj sprejete v skupnost. Tukaj niso tarče napadov ali izživljanja, tu vsi postanemo skupnost," je povedal dijak višjega letnika Enej Ovuga. Z njim se je strinjal tudi Martin Kočevar, ki je bil zadolžen za metanje novincev v vodo: "Naš krst je blag in kulturen. Gre tudi za del primorske identitete, zato bi vedno zagovarjal našo tradicijo."

Med novinci je pred skokom v vodo čutiti nekaj pričakovanja, a nobenega strahu. "Zame je to velika tradicija, ki jo spoštujem. Naš krst je neprimerljivo boljši, ima daljšo zgodovino in več ljudi ga spremlja," je povedal prvošolec Matej Jevtič, medtem ko je njegov sošolec Toni Cantarutti ponosno dodal: "Krst je zame uraden sprejem v šolsko skupnost. To je prelomni trenutek, ki si ga bom zapomnil za vse življenje."

Starši kot steber rituala: solze ob slovesu in neizmeren ponos

Posebno težo daje piranskemu krstu stalna prisotnost staršev. Za razliko od običajnih šolskih sprejemov, ki se odvijajo za zaprtimi vrati ali kar po mestu, starši v Piranu celotno pot do zaključnega skoka v morje prehodijo ob svojih dijakih. Njihova navzočnost iz navadnega mladostniškega rajanja ustvari pravi iniciacijski obred, na katerem se družina javno sooči z odraščanjem svojega otroka ter njegovo potjo v samostojnost.

Pomorski krst 2026

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Mnogi starši so v Piran pripotovali iz oddaljenih krajev Slovenije. "Mame smo bile v solzah že ves prejšnji konec tedna. Pripelješ otroka, ga pustiš tukaj in se zavedaš, da ga pravzaprav ne bo nikoli več zares doma," je ganljivo opisala svoje občutke mama novinca s Kočne pri Jesenicah. "Izjemno sem ponosna nanj, saj je zbral pogum, da se poda na to pot. Gre za čudovito življenjsko izkušnjo." 

Domače družine dogajanje doživljajo z nekoliko več sproščenosti, a z enakim spoštovanjem do tradicije. "Krsta se sploh ne bojim, saj točno vemo, kako stvar poteka. Tisti od drugod so malce napeti, mi pa smo v okviru jadralnega kluba gledali že lanski in predlanski krst," je povedala Ivona Novosel Dončić, katere družina je z morskim okoljem tesno povezana skozi delovanje v lokalnem jadralnem klubu Burja.

Neptunova poslanica ni bila namenjena le dijakom

Jubilejnemu dogodku so prisostvovali tudi nekdanji dijaki in ugledni predstavniki pomorskih institucij. Med njimi je bil nekdanji dijak šole in pristaniški kapitan na Upravi RS za pomorstvo Aleš Rotar, ki je v nagovoru mladim spregovoril o svojih izkušnjah: "Za to smer sem se odločil, ker je bil tudi oče trideset let pomorščak. Vaš krst sem opravil tudi sam. Osemdeset krstov pomeni osemdeset generacij tradicije, discipline in spoštovanja do pomorskega poklica."

Pomorski krst 2026

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Čeprav je bil dogodek predvsem praznik mladih in tradicije, je slovesnost na piranskem pomolu prinesla tudi nekaj družbenokritičnih osti. Mitološki vladar globin Neptun je v svojem nagovoru namreč požugal s prstom na račun političnih elit, ki se po njegovem borijo samo za oblast in kapital, to pa je med zbranimi sprožilo precej odobravanja.

Pomorski krst 2026

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Na njegove besede se je z nasmeškom odzvala navzoča domačinka in poslanka Meira Hot, ki obred obiskuje že od malih nog. "Obstajajo takšne stranke, obstajamo pa tudi tiste, ki se borimo za ranljive skupine, za delavce, za pravičnost, ustavo, zakonodajo in pravo," je odgovorila na skrb vladarja globin. Dodala je, da rada pospremi nove generacije skozi njihovo iniciacijo. "Če se le da, pridem vsako leto, letošnji jubilejni 80. krst pa je zame še toliko bolj poseben prav zaradi vpisa v register nesnovne dediščine," je objasnila medtem ko so prve fazane že metali v vodo.