Težka industrija tik ob meji
Če gre verjeti slovenskim predstavnikom mednarodnega društva za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green, ki se nanašajo na tržaške kolege, naj bi na 4,8 hektara velikem ograjenem območju pred Miljami snovali jeklarno. Na območju torej, ki je blizu ne samo Miljam, ampak tudi italijansko-slovenski meji, naše oblasti pa naj s tem ne bi bile seznanjene.
ŠKOFIJE > Kot so na današnji tiskovni konferenci na Škofijah povedali predstavniki Alpe Adria Green z Vojkom Bernardom na čelu in neprofitne organizacije WWF Adria z Nevenko Lukić Rojšek, so za načrte izvedeli v tržaškem Alpe Adria Green.
Brez presoje (čezmejnih) vplivov na okolje in na zdravje prebivalcev?
Jeklarno naj bi zgradili na območju nekdanjega begunskega taborišča in rafinerije ter z industrijskim blatom zasutih solin na izlivu Osapske reke v morje v naselju Oreh (Noghere) v miljski občini, deset metrov od prvih hiš in manj kot poldrugi kilometer od mejnega prehoda Škofije (Rabuiese).
Za tak objekt, ki bi bil po Bernardovih besedah tudi zelo hrupen, bi morali pripraviti presojo vplivov na okolje in študijo o vplivu škodljivih izpustov na zdravje prebivalcev, zaradi bližine Slovenije pa tudi študijo čezmejnih vplivov na okolje. Če v postopke pridobivanja dovoljenj niso vključili mejašev in nevladnih organizacij, kršijo Aarhuško konvencijo, so si bili enotni.
Po informacijah tržaških kolegov sta investitorja Danieli Group in ukrajinska skupina Metinvest z deželo Furlanijo-Julijsko krajino (FJK) sredi maja letos sklenila dogovor, ki jih zavezuje, da dokumentacijo ohranijo zaupno oziroma tajno, predvideli pa naj bi posege v deponije kadmija, svinca, arzena in drugih strupenih snovi ter (zaradi gradnje novega pomola in poglabljanje morskega dna) v morske usedline, prepojene z živim srebrom. O podobnih posegih je bilo govora, ko so pred nekaj leti snovali žaveljski uplinjevalnik.
Pozivajo našo vlado in istrske občine
V okoljevarstvenih organizacijah se bojijo, da bodo v naši vladi tudi tokrat rekli, da so za namero sosedov izvedeli šele iz medijev. “Tiskovno konferenco smo sklicali, da bi pridobili podatke in pozvali vlado in lokalne skupnosti, naj izvedo, za kaj gre,” je bil jasen Franci Malečkar, tudi sam član Alpe Adria Green. Omenil je, da onkraj meje že ustanavljajo civilno iniciativo, ki bo jeklarni nasprotovala tudi zato, “ker bi bila to tretja jeklarna na območju od Milj do Trsta”. Bernard pa je naznanil, da bodo v tržaški veji društva zahtevali, da postanejo stranka v postopku, obrnili se bodo na evropski parlament in evropsko komisijo. Ena njihovih predstavnic, Tiziana Cimolino, je poudarila, da bi morali upoštevati, da je območje Oreha še posebej občutljivo in da je bila tam predvidena trgovska, ne pa industrijska dejavnost. V občutljivem, postkoronskem, obdobju je tudi gospodarstvo, zato jih skrbi, da bi investitorji pri pridobivanju potrebnih dovoljenj laže zaobšli predpisane postopke.
Strmčnik jim je obljubil pomoč
“Če bo študija vplivov na okolje pokazala negativne posledice, bo ankaranska občina projektu nasprotovala,” jim je zagotovil ankaranski župan Gregor Strmčnik. Občina bo skušala dobiti več podatkov, s svojim stališčem bo na torkovi kordinaciji seznanil preostale tri istrske župane in - ker je na Ankaranski oziroma Miljski polotok potrebno gledati kot na celoto - tudi župana Doline (San Dorligo della Valle) Sandyja Kluna. “Žaveljskemu uplinjevalniku je ankaranska občina nasprotovala vse do razsodbe v Rimu, kot stranka v postopku se nismo pustili izriniti,” je spomnil. Okoljevarstvenikom je obljubil pomoč, če jo bodo potrebovali.
