Agroživilstvo pri mlačni ničli
Prihodki slovenskega agroživilstva so lani, prvič po 15 letih, zdrsnili pod dve milijardi evrov, skrčil se je tudi izvoz. “Če izvzamemo finančne anomalije, povezane z odpisi in slabitvami naložb, je bilo lansko poslovanje kmetijskih in živilskih podjetij pri mlačni ničli,” ocenjuje agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar. A k sreči je na drugi strani več uspešnih podjetij, tudi na Primorskem.
PORTOROŽ > Ogledalo slovenskemu agroživilstvu in njegovim lanskim rezultatom je Aleš Kuhar nastavil na včerajšnjem 14. vrhu kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Podatki kažejo, da so podjetja iz te panoge lani ustvarila 1,99 milijarde evrov prihodkov, kar je za 1,4 odstotka manj kot leto poprej in sedem odstotkov manj kot leta 2008. Prvič po nekaj letih je upadel tudi izvoz, za skoraj tri odstotke.
Povprečna cena hrane na slovenskih policah se počasi, a konstanto približuje povprečju EU, je primerjavo cen strnil Aleš Kuhar. Tako zdaj dosega že 91,8 odstotka evropskega povprečja. V primerjavi s povprečnim življenjskim standardom to pomeni, da je hrana v Sloveniji razmeroma draga. Razloge za tako visoke cene hrane Kuhar le delno vidi v kakovosti proizvodov, v največji meri pa sta razloga za to po njegovem mnenju v značilnostih oskrbne verige in “davku na majhen trg”.
Razmeroma najslabši so rezultati industrije pijač. Vendar za to ni kriva njihova osnovna dejavnost, pač pa jih bičajo odpisi in slabitve naložb, ki se očitno vlečejo več let. “V agroživilstvu lani ni bilo dramatičnih minusov ne evforičnih plusov; pristalo je pri mlačni ničli,” je rezultate nanizal Kuhar.
Seveda pa je med podvrstmi panoge in med posameznimi podjetji precej razlik. Dobre novice prihajajo iz treh primorskih podjetij, ki jim uspeva povečevati izvoz.
Kobariška Mlekarna Planika je tako lani ustvarila skoraj devet milijonov prihodkov in 205.000 evrov čistega dobička. “To je rahlo več kot leto poprej, povečali pa smo tudi izvoz. Lani smo tako izvozili deset odstotkov proizvodnje, saj smo se prebili v eno večjih trgovskih verig na bližnjem italijanskem tržišču, v Furlaniji. V bližnjih trgih vidimo velik potencial. A premikov čez noč ni, je treba vztrajati,” pravi direktorica Anka Miklavič Lipušček. Letos načrtujejo več investicij v mlekarni; kupili bodo nov maslarski stroj in novo polnilno linijo za sirotko, katere prodaja narašča.
Dobro gre zlasti ribji program
Tudi v skupini Pivka perutninarstvo so kar zadovoljni z lanskim letom. “Skupina je pridelala nekaj več kot milijon evrov čistega dobička, kar je več kot leto poprej. Tudi letos smo začeli kar uspešno, zadovoljni smo zlasti s prodajo ribjega programa. Pri piščančjem mesu je obseg prodaje večji za desetino, izkupiček pa je približno enak, saj imamo več dela in stroškov s pakiranjem,” pravi predsednik uprave Janez Rebec.
Brici vedno več vina na Kitajsko in ZDA
Tudi v vinski kleti Goriška brda zadnjih deset let vztrajno povečujejo izvoz stekleničenega vina. Lani so izvoz povečali za dvanajst odstotkov, na tujih trgih so ustvarili krepko več kot 30 odstotkov vseh prihodkov. Njihovi poglavitni trgi so Italija, Avstrija, Nemčija, države Beneluksa in ZDA. “Lepe uspehe imamo zdaj tudi na Kitajskem. Največje stopnje rasti prodaje na tujih trgih smo v zadnjem letu dosegli prav na Kitajskem in v ZDA,” je zadovoljen direktorSilvan Peršolja. Briška klet je lani v poslovanju dosegla preobrat. Leta 2012 so še poslovali z izgubo, lansko leto pa so sklenili s pozitivno ničlo. Prav zavoljo dobre prodaje v tujino in naraščanju deleža izvoza v prihodkih tudi letos upajo na pozitivni rezultat.
Peršolja še poudarja, da z izvozom vin vinarji pravzaprav izvažajo blagovno znamko Slovenija. Ker je ta še premalo prepoznavna, je v njeno promocijo treba veliko vlagati. “EU ima posebna sredstva za promocijo vin na trgih izven njenih meja. Slovenski vinarji jih skušamo izkoristiti, a ne preveč uspešno. Predvsem zato ne, ker Slovenci praviloma tako zapletemo pravila, da jih je težko spoštovati. Še tistega denarja, ki je na voljo, ne uspemo počrpati,” opozarja Peršolja.
Da je promocija slovenske hrane ključna, je prepričana tudi državna sekretarka z ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša. Ta promocija je lani dala dobre rezultate, s tovrstnimi aktivnostmi pa bo ministrstvo nadaljevalo tudi letos, je napovedala.
SONJA RIBOLICA
