Albanska plat Kopra in Istre
Albanese, Albani, Brati, Bruni, Borisi, Bruti so imena albanskih plemiških družin, ki so se v različnih obdobjih Beneške republike naselile v Kopru. Za marsikoga je njihov obstoj pravo odkritje, za albansko skupnost pa so ponos, zdaj objavljen tudi v posebni publikaciji, pri kateri sta moči združili koprska Osrednja knjižnica Srečka Vilharja in Iliria, koprsko kulturno društvo Albancev slovenske Istre.
KOPER > Letos mineva 300 let od izgradnje palače Bruti, v kateri domuje Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Že februarja so v knjižnici izdali zbornik Palača in družina Bruti v Kopru in v njem zbrali zgodovino palače, družine in njenega najbolj znanega predstavnika, škofa Agostina.
Družina Bruti se je v Koper priselila z območja Albanije okoli leta 1570 in je ena šestih albanskih plemiških družin, o katerih govori brošura Albanske plemiške družine v beneškem Kopru. Dvojezično slovensko albansko brošuro je uredil Peter Štoka, vodja domoznanskega oddelka, besedila pa so poleg njega prispevali še Salvator Žitko in Helena Seražin, za prevod v albanščino pa je poskrbel Martin Berishaj.
Kot poudarja zapis v publikaciji, prisotnost albanskih plemiških družin v Kopru zasledimo že v zgodnji beneški nadvladi Kopra, v 13. stoletju, ko sta bili tu prisotni družini Albanese (po njej so poimenovali ulico Calle Albanese) in Brati, morda tudi Albani. Druge albanske plemiške družine so se naselile v Koper, ko sta Ulcinj in Bar padla v turške roke, zlasti ob koncu Ciprske vojne leta 1573. Družine Borisi, Bruni in Bruti so ob tem izgubile celotno premoženje, zato so morale znova dokazati svoje plemiško dostojanstvo in pridobljene nazive, kar jim je tudi uspelo.
Heset Ahmeti, predsednik društva Iliria, je med drugim v spremni besedi k zborniku spomnil na tiho pričevanje preprostih Albancev - v zaledju Kopra so se naselili v času velikih kug v 17. stoletju, ki so “dobesedno iztrebile lokalno prebivalstvo”: “Z marljivostjo so ohranjali rodovitno podobo Istre. Vse te bolj ali manj pozabljene zgodbe so danes predmet raziskovanja, tako s strani naših kot drugih strokovnjakov, kar nam bo v pomoč pri utrjevanju narodne istovetnosti, saj se je zgodba preseljevanja in integracije naših ljudi odvijala na tleh Kopra 'na prepihu' vseh obdobjih njegove zgodovine in pod različnimi oblastmi.”
Na nedavni spominski slovesnosti, posvečeni koprskemu škofu Avguštinu grofu Brutiju (1682-1747), ki so se je med drugim udeležili visoki politiki in državniki s Kosova in iz Albanije, so odprli tako razstavo o albanskih plemiških družinah v koprski knjižnici kakor razstavo priznanega slikarja Ganija Llalloshija v galeriji samostana Sv. Ane, poimenovano Nostalgija. Llalloshi je v znamenje prijateljstva med Slovenci in Albanci koprskemu škofu Juriju Bizjaku podaril platno s svojo likovno interpretacijo matere Terezije.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
