Ali ceneje res ne bi mogli?
Posebej ob lepih sončnih dneh je prenovljena obalna promenada priljubljeno sprehajališče, ki mestno jedro povezuje z Žusterno in Semedelo. Večina Koprčanov sicer pritrjuje, da je bila ureditev pešpoti nujna, sprašujejo pa se, ali je vrtoglavi znesek 7,2 milijona evrov, kolikor so v občini odšteli za to naložbo, res povsem upravičen in realen. Medtem ko v MOK menijo, da glede na zahtevnost posegov projekta ceneje ne bi mogli izpeljati, pa so nekateri gradbeniki do cene vseeno skeptični.
KOPER> Za mnenje, ali so bila gradbena dela na novi semedelski promenadi res krepko preplačana, smo se pozanimali pri viru iz gradbeniško-projektantskih krogov. Ker se ne želi izpostavljati, njegove podatke hranimo v uredništvu.
Največ denarja je šlo za obalni zid
Ocenjuje, da je bil znesek za kamnite zidove (gre za velike kamnite bloke iz peščenjaka ob notranjem delu sprehajalne poti ob zelenici) “korekten”. Med dražjimi posegi naj bi bila po njegovih besedah kamnita obloga obalnega zidu, kjer pa je šlo za zahtevno tehnološko rešitev. Ugiba, da so gradbeniki na tem delu zaračunali najmanj 150 evrov po kvadratnem metru površine.
Za utrditev terena v času gradnje so zabili 12.400 kvadratnih metrov zagatnic (na arhivski fotografiji med gradnjo). Morsko dno so počistili in izčrpali 20.000 kubičnih metrov mulja. Pod temelje obalnega zidu so zabili 1169 borovih pilotov, dolgih približno deset metrov. V obalni zid so vgradili 1900 kubičnih metrov betona in 105.000 kilogramov armature, potrebovali pa so 4750 kvadratnih metrov opažnih elementov. Za utrditev in stabilizacijo obstoječega terena pod promenado so vgradili 2400 kubičnih metrov tamponskega materiala in peska. Kot podlago za izvedbo tlaka promenade so zgradili betonsko ploščo s posebnimi dodatki in mikroarmaturo, v katere so vgradili 1220 kubičnih metrov betona po predpisani recepturi in 31.000 kilogramov armature. Kamnita obloga obalnega zidu obsega 510 kvadratnih metrov. Tlakovanje promenade s sivim peščenjakom se razteza na 6110 kvadratnih metrih. Na 450 metrih promenade so namestili masivne kamnite bloke. Ob sprehajališču so postavili 31 šestmetrskih svetilk javne razsvetljave. Brežina ob promenadi obsega 5300 kubičnih metrov skalnega nasipa in 12.300 kubičnih metrov zemeljskega materiala.
Če drži izračun, da so gradbinci za skoraj 7000 kvadratnih metrov površin promenade (dolga je 530 metrov, široka pa 13 metrov) občinsko blagajno osušili za 7,2 milijona evrov, potem so za vse skupaj porabili kar dobrih 1000 evrov po kvadratnem metru promenade. Naš vir meni, da obstaja realna možnost, da je bila cena gradnje promenade nekoliko prenapihnjena in da bi lahko v občini za naložbo odšteli vsaj 200 evrov manj po kvadratnem metru.
Za komentar smo prosili še dva poznavalca gradbene stroke, znanega koprskega gradbenika in strokovnjaka, ki podaja gradbeniška izvedenska mnenja. Oba sicer menita, da je naložbo pavšalno težko ocenjevati, saj pri njej nista sodelovala. Prvi vir “zelo na grobo” ocenjuje, da je znesek, ki so ga odšteli v občini, precej visok.
Drugi vir pa dodaja, da ima kamnita obloga svojo ceno, še posebej, če je ta izdelana v primerni debelini, da pa je, tako kot pri vsaki naložbi, cena vselej odvisna od detajlov in uporabljenih tehnoloških rešitev.
Pešpot le četrtina vrednosti naložbe
V Mestni občini Koper (MOK) so nam postregli s povsem drugačno gradbeno oceno naložbe. Kot pravi vodja samostojne investicijske službe v MOK Viljan Tončič, je vrednost promenade le četrtina vrednosti celotne naložbe. “Vsi, ki zlonamerno ponavljajo, da je kvadratni meter promenade stal 1000 evrov, ne upoštevajo razsežnosti naložbe. V navedeno vrednost je poleg 13 metrov široke sprehajalne poti vključena tudi gradnja novega obalnega zidu, dodatne poti ob promenadi, ki omogoča prehod med Semedelo in mestnim jedrom tudi v primeru visokih vod in poplavljenosti promenade, ter gradnja brežine ob promenadi z vso potrebno komunalno infrastrukturo,” navaja Tončič.
Ob tem še dodaja, da ne gre zanemariti dejstva, da je stara semedelska cesta zaradi dotrajanosti le še s težavo kljubovala zobu časa in vremenskim razmeram. Močne tramontane in valovi so nepopravljivo spodjedli obalni zid, zato je bilo le še vprašanje mesecev, kdaj bi se teren sesedel in zrušil v morje.
Poskrbeli so za poplavno varnost
“Vsi, ki občini očitajo razsipnost, ne upoštevajo niti dejstva, da sta območji ob semedelski promenadi in Bonifika poplavno ogroženi in kot taki že dlje časa predmet preučevanja in iskanja ustrezne rešitve,” opozarja Tončič. Pojasnjuje, da so se v občini odločili za sistematično reševanje tega problema in posledično zahtevne posege, ki so jih sprejeli na podlagi karte poplavne nevarnosti in erozijske nevarnosti, presoje poplavne nevarnosti območja zaradi morja in pogojev Agencije RS za okolje.
V občini še pravijo, da so projektno rešitev, ki je za zagotavljanje poplavne varnosti predvidela postopen dvig terena ob semedelski promenadi na predpisano višino dodatnih 2,80 metra (ozelenjena brežina ob semedelski promenadi), izbrali tudi zaradi možnosti, da se tako pripravljeno zemljišče lahko uporabi večnamensko (kot sprehajališče, za počitek v senci, turistična ponudba …).
NATAŠA HLAJ
