(LOKALNE VOLITVE) Andrej Korenika: "Družini, ki išče dom, načrti ne pomenijo veliko. Potrebuje ključe."

Istra
, posodobljeno: 11. 11. 2026, 15:59

Ob izteku županskega mandata smo s piranskim županom Andrejem Koreniko opravili kratek pogovor o njegovi izkušnji županovanja in razlogih za to, da se je odločil ponovno kandidirati.

Piran, 28.03.2023Obcina Piran, Andrej Korenika, župan

Piranski župan Andrej Korenika se bo v nedeljo potegoval za nov mandat na čelu občine.

Foto: Tomaž Primožič/fpa

Volilcem sporočate: "Da se!" Se je v Piranu v zadnjih štirih letih res kaj premaknilo?

"Ozrite se okoli sebe in presodite sami. Po vsej občini smo izvedli več kot 150 naložb in težko jih boste spregledali. Nisem sprejel miselnosti, da ni treba nič narediti, ker ni mogoče nič narediti. Z ekipo smo iskali poti, kako uresničiti tudi tisto, kar je veljalo za nemogoče. In znali smo vztrajati."

Ko se sami danes sprehodite po občini, si kje rečete, to nam je pa res uspelo?

"Vsako leto je več takšnih točk. Zelo sem ponosen na novi Športni park Portorož, ki je postal eden najlepših odprtih prostorov za šport, rekreacijo in oddih ob našem morju. Lepo se je tudi sprehoditi skozi urejeno središče Portoroža ob prenovljenih plažah. V službo v Piran se vsak dan pripeljem po obnovljeni cesti mimo prenovljene Galerije Hermana Pečariča. Malo manj me veseli hrup z gradbišča lucijskega vrtca, se pa največja naložba v zgodovini občine že zaključuje. Niso pa opeke in asfalt, kar me spravi v dobro voljo, ampak ljudje, ki uporabljajo prostore, ki smo jih zanje uredili. Še posebej me razveseli, ko mi kdo pove, da smo uresničili nekaj, za kar ni verjel, da je sploh mogoče."

Veliko gradite, veliko vlagate, toda od kod ves ta denar? Se lahko občina zaradi vaših ambicioznih načrtov znajde v finančnih težavah?

"Veliko vlagamo, ker znamo poleg občinskega denarja pridobivati tudi državna in evropska sredstva. Seveda se tudi zadolžujemo, vendar zelo premišljeno. Občina ima skoraj 70-milijonski proračun, za odplačevanje posojil pa letos namenjamo le nekaj več kot dva milijona evrov. Zakon bi nam dovoljeval skoraj trikrat toliko. Pomembno je predvsem, kaj s tem denarjem naredimo za ljudi. Če z njim gradimo vrtce, stanovanja, ceste in drugo infrastrukturo, ki bo služila še naslednjim generacijam, je to vlaganje v prihodnost."

Kje pa se je izkazalo, da se vendarle ne da?

"Pri stanovanjih bi si želel biti precej dlje. Obnovili smo 32 zapuščenih občinskih nepremičnin, vanje se je že vselilo 26 upravičencev do neprofitnega stanovanja s svojimi družinami. Imamo tudi velike načrte z novogradnjami. Toda družini, ki išče dom, načrti ne pomenijo veliko. Potrebuje ključe. Pri Kampolinu se nam je načrt s stanovanjskim skladom ustavil zaradi pobude za ustavno presojo. Nadaljujemo na Košti, kjer pravkar gradimo obvoznico in kjer sklad načrtuje najmanj 60 javnih najemnih stanovanj. Dokler jih ljudje ne dobijo, z rezultatom ne bom zadovoljen."

Občina še vedno nima občinskega prostorskega načrta. Ni to največja zadrega vašega mandata?

"Občina bi ga morala imeti že pred mojo izvolitvijo. 15 let časa so imeli. Smo pa v tem mandatu nadoknadili velik del zaostanka in javno razgrnitev načrtujemo že v začetku prihodnjega leta."

V Fiesi ste najprej predlagali prodajo zemljišč, nato umaknili predlog. Zakaj?

"Občina je ta zemljišča želela spremeniti v zelene površine, pa so ljudje na referendumu leta 2017 ta načrt preprečili. Ker gre za parcele, namenjene individualni stanovanjski gradnji, jih občina ne potrebuje in smo jih dali na trg. Odziv ljudi je pokazal, da si morda vseeno želijo, da bi te gradbene parcele postale zelene površine. To je treba preveriti. V mojem mandatu smo že pokazali, kakšno Fieso želimo. Vanjo smo zasadili 58 dreves, odstranili kup betona in uredili poti in dostope do morja. V tej smeri želimo nadaljevati."

In palača Trevisini? Zakaj občina ni posegla po njej?

"Ker nakup ni samo plačilo kupnine. Lastništvo terja tudi denar za obnovo in delovanje stavbe ter jasen program. Nič od tega nismo imeli pripravljenega. Odpovedati bi se morali drugim naložbam ali kaj prodati ali se zadolžiti. To ne bi bilo odgovorno, saj že imamo v svoji lasti Apollonijevo palačo, ki čaka na obnovo za iste dejavnosti, ki bi jih lahko imeli v palači Trevisini. Jasno pa smo nasprotovali spremembi dela palače v garni hotel. Naše negativno mnenje ostaja."

Pravite, da ste "Mortorož" pokopali. Toda ali množice na prireditvah pomenijo boljše življenje domačinov?

"Veseli me, da so se v Portorož vrnili koncerti, športni dogodki in življenje, toda uspeha turizma ne merim le številom gostov. Pomembno je, koliko dobrih delovnih mest ustvari, koliko prihodka ostane doma in ali domačini še lahko pridejo do stanovanja, plaže in javnih površin. Če turizem pretirano okrni kakovost življenja, smo zgrešili cilj."

Najbolj drzna zamisel je morda park namesto parkirišča na Fornačah. Kam boste dali avtomobile?

"Prav zato je vrstni red ključen. Najprej nova parkirna mesta in zanesljiv dostop do mesta, šele nato umik avtomobilov z obale. Misliti moramo na ljudi, ki v Piranu živijo, dostavo, bolnike in starejše. Želim, da bi se na Fornačah nekoč sprehajali po parku in kopali tam, kjer danes stoji pločevina. Toda za Pirančane mora biti po spremembi življenje lažje."

Bo Lucija ostala spalno naselje?

"Lucijo želimo razvijati kot pravo mesto. Nov vrtec in nova, sodobna knjižnica v nekdanji Mercator Tehniki sta del te zgodbe. Veliko spremembo bi lahko prinesel tudi projekt hitre ceste med Jagodjem in Lucijo, ki smo ga sprostili v tem mandatu. Če bo nova cesta prevzela večji del prometa med istrskimi mesti, bomo lahko razmišljali tudi o umiku avtomobilov z glavne ceste, ki danes Lucijo razkosa na dva dela. Predstavljajte si, koliko novega javnega prostora bi s tem pridobili."

Urbana središča imajo vedno veliko pozornosti županov, kaj pa podeželje?

"Na podeželju je najpomembnejša infrastruktura. Zato intenzivno prenavljamo ceste in vodovodna omrežja, gradimo kanalizacijo in čistilne naprave. Zgradili smo tudi most. Ampak infrastruktura ni vse. Ljudje potrebujejo tudi kakovostne javne storitve in prostore za druženje. Zato smo obnovili šolo v Sv. Petru in zdravstveni dom v Sečovljah, načrtujemo prenovo kulturnega doma v Sv. Petru.

Zelo veliko mi pomeni tudi načrtovana prenova Centra za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu, ki jo bomo izpeljali skupaj z drugimi istrskimi občinami. Razmere, v katerih se danes ti otroci učijo in razvijajo, so nedostojne. Zaslužijo si bistveno boljše pogoje in naša dolžnost je, da jim jih zagotovimo. Življenja na podeželju ne bomo ohranili z vikendi. Ljudem moramo omogočiti, da tam živijo, delajo in vzgajajo otroke."

Pri OPPN Ob Belokriški vam je ustavno sodišče odpravilo sklep. Zakaj bi ljudje zaupali vaši presoji?

"Ker je treba vedeti, zakaj smo to pot izbrali. Občini so grozili večmilijonski odškodninski zahtevki zaradi zapletov z razveljavljenim aktom iz leta 2018. Ustavno sodišče je naš sklep naknadno sicer odpravilo, toda še pred tem smo z dvema lastnikoma dosegli poravnavi, s katerima sta se odpovedala zahtevkoma v skupni višini več kot štirih milijonov evrov. Nismo mogli vedeti, kako bo odločilo sodišče, vedeli pa smo, da moramo zaščititi javni denar."

Kaj bi moralo biti leta 2030 drugače, da bi lahko rekli, da je bil še en mandat smiseln?

"Da imajo mlade družine dom ali dobre možnosti za dom. Da se na Fornačah namesto ob parkiranih avtomobilih ljudje srečujejo ob morju. Da ima Lucija vrtec, knjižnico in več življenja, kraji v zaledju pa infrastrukturo, ki si jo zaslužijo. Predvsem pa bi rad slišal, da ljudje v naši občini živijo bolje kot danes."