Argolino ponujajo tudi v tujini
V družbi za investicijski inženiring Argolina se želijo odkrižati 23.700 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Izoli, tik ob marini, kjer je bila nekoč tovarna Argo. Namero so objavili tudi v eni od specializiranih avstrijskih nepremičninskih revij, kjer smo lahko prebrali, da so ponudbe za nakup parcel zbirali do ponedeljka. Koliko jih je prispelo, pa nam v Argolini ne želijo izdati.
IZOLA> Koliko bi lahko v podjetju Argolina (v lasti Abanke Vipa) iztržili za to elitno izolsko območje, je težko napovedati. Kriza na nepremičninskem trgu ne pojenja, zato so zneski, ki bi jih lahko navrgel takšen posel, krepko nižji od tistih, o katerih je bilo mogoče govoriti pred recesijo. “Pred leti bi lahko za to območje iztržili skoraj 1000 evrov za kvadratni meter, zdaj pa bodo lahko veseli, če bodo dobili trikrat manj,” je prepričan poznavalec nepremičninskega dogajanja in piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič.
V vrtincu poslovnih skrivnosti
Kot pravi, je cena zemljišč odvisna od faktorja pozidljivosti, ki je tam dovoljen, in predvidene namembnosti. Če je območje namenjeno stanovanjski gradnji, parcele dosegajo najvišji koeficient, pojasnjuje Mišič. Opozarja pa, da so se ta pravila v času krize spremenila. “Časi dobrih prodaj in odličnih cen so minili. Zanimanje za nakup nepremičnin je drastično upadlo. Investitorji ne padajo z neba,” je realen.
V podjetju Argolina pravijo, da ne sodelujejo pri projektu Urbana prenova Izola (UPI), ki nastaja pod okriljem Janeza Zemljariča in zajema obsežne turistične načrte na območju med Rudo in ladjedelnico. V povezovanju ne vidijo smisla. Šuber navaja, da iz UPI niso dobili nobene ponudbe za odkup Argolininih zemljišč. O tem se niso niti pogovarjali.
Direktor Argoline Uroš Šuber je glede prodaje in vsega, kar je povezano s projektom Argolina, zelo skrivnosten. Vse, kar smo ga vprašali, je označil za “poslovno skrivnost”. Želel nam ni izdati niti, koliko ponudb je prispelo na njihov naslov in koliko jih je priromalo iz tujine. “Povem lahko le, da so morebitni interesenti prevzeli več kot pet razpisnih dokumentacij. Seveda bi radi iztržili čim več. Abanka Vipa se je odločila zemljišča prodati, če pa razpis ne bi bil uspešen, imamo na voljo še nekaj različic, ki jih za zdaj ne nameravamo razkriti,” je bil skop z informacijami. Dokumentacijo naj bi prevzelo tudi eno dobro stoječih lokalnih podjetij. Katero, pa nismo ugotovili.
Izbris hipotek
Na vprašanje, kako bodo na morebitno nepremičninsko kupčijo vplivale hipoteke, ki jih je matična banka vpisala na zemljišča, Šuber odgovarja, da nameravajo parcele kupcu predati brez bremen. “Abanka Vipa jih bo takrat izbrisala in novi lastnik se s tem ne bo ukvarjal,” zagotavlja.
Ker je banka Argolini dala kar nekaj posojil in jih zavarovala s hipotekami, nas je zanimalo, za kaj so porabili ta denar. Šuber je pojasnil, da so ga namenili predvsem za urejanje projektne dokumentacije. Koliko ga je odteklo, ni navedel.
Sami se ne nameravajo podati v naložbo, ker naj bi v vseh teh letih pri pridobivanju dokumentacije trčili ob številne birokratske čeri. “Pri naložbah v turizem je treba najti primernega investitorja in nato upravljalca. To pa zdaj ni enostavno, ker je ob jadranski obali še veliko podobnih lokacij, kot je Argolina. Še pomembneje pa je, da drugod nimajo takšnih težav pri iskanju vseh potrebnih dovoljenj,” opozarja Šuber.
Občina: “V Argolini ne želimo stanovanj”
Odgovorni v izolski občini pojasnjujejo, da za območje Argoline še niso začeli pripravljati občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). “Glede na to, da gre za nepremičnino v zasebni lasti, čakamo na morebitne zamisli lastnikov in investitorjev. Ko bodo prispele, jih bodo strokovne službe preučile in začele pripravljati smernice za prostorski dokument,” pravi Martina Miklavčič Šumanski iz občinske uprave. Na vprašanje, če dopuščajo možnost, da bi tam gradili stanovanja ali apartmaje, odgovarja, da bodo omejitve opredelili z OPPN. “Menimo pa, da območje ni primerno za stanovanjsko gradnjo,” dodaja. Direktor Argoline Uroš Šuber zagotavlja, da so takšne načrte opustili že pred leti, ker so razumeli povsem konkretne namige, da stanovanjske gradnje tam ne bo mogoče uresničiti.
Na trgu že od leta 2006
Argolinino zemljišče prodajajo že od leta 2006, ko je bil četrtinski delež še v rokah piranskega poslovneža Mira Brkoviča. Abanka Vipa je tedaj zahtevala 1000 evrov za kvadratni meter (komunalno opremljenih) površin. Leta 2009 so se po neuradnih podatkih nadejali 18 milijonov. Za nakup se je tedaj zanimal tudi Enrico Galassi iz Portinga (neformalno upravlja z izolsko marino), vendar se je kasneje izvedelo, da podjetje tudi samo prodaja pristanišče. Prestižne parcele ne zanimajo niti drugega soseda, hotela Delfin Združenja društev upokojencev Slovenije. Vsaj tako nam je povedal direktor Branko Simonovič.
NATAŠA HLAJ
