Arheologi brskajo po podtalju bodoče mestne pridobitve
Vrata cerkve sv. Frančiška na koprskem Martinčevem trgu, ki naj bi čez dve leti zaživela kot protokolarno-prireditvena dvorana, so se v ponedeljek po dolgem času spet odprla. Tokrat za skupino arheologov, ki bodo mesec dni v njej iskali ostaline iz preteklih stoletij. Med njimi bodo skoraj zagotovo kostnice.
KOPER> Za lopate je poprijela skupina arheologov, ki dela pod okriljem podjetja Okra. Koprska občina, ki je lastnica stavbe, ga je že januarja prek razpisa izbrala za izvajalca arheoloških preiskav, vrednih dobrih 47.000 evrov. “To je bil predpogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja, vse skupaj pa je bil pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja,” pojasnjujejo v občinski upravi.
Obnova cerkve sv. Frančiška (nekoč minoritskega samostana, kasneje vojašnice in nazadnje telovadnice) bo stala 3,1 milijona evrov. Nekaj več kot milijon evrov bo zagotovila koprska občina, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo črpali 1,7 milijona evrov, država pa bo primaknila 316.000 evrov. Projekt nameravajo zaključiti sredi leta 2014.
V nekaj dneh so arheologi posegli približno 40 centimetrov globoko v tla ob obeh daljših stranskih stenah (severni in južni) stavbe. Dosegli so prvo pravo hodno površino cerkve (domnevno iz 18. stoletja), ki se je skrivala pod parketom in materialom, ki se ga je držal.
“Doseči bi morali sterilno geološko osnovo. Sodeč po predhodno izvedenih sondah na Martinčevem trgu, bo treba še meter globlje,” pravi vodja preiskav Barbara Hofman. Zelo verjetno je, dodaja, da bodo naleteli na kostnice nekdanjih koprskih plemiških družin, denimo rodbine Sabinijevih. Najdeno bodo seveda dokumentirali in nato spet zasuli. “Določeno količino izkopanega materiala bodo uporabili za zasipavanje odkopa znotraj objekta, odvečni material pa bodo pred začetkom gradbenih del odpeljali na uradne deponije,” pojasnjujejo v občini.
V bodoči protokolarno-prireditveni dvorani nameravajo ohraniti tako gotske kot baročne elemente- Med slednjimi je tudi strop s poslikavo beneško-istrskega slikarja Giuseppa Cameratija. V obnovljenem objektu bo na voljo 460 kvadratnih metrov uporabnih površin. Poleg vodenih ogledov naj bi v njem čez nekaj let gostili razstave in protokolarne dogodke, zaradi dobre akustike pa tudi vrhunske glasbene dogodke.
ILONA DOLENC